Mister Hawaiian Tropic

Rajko Hrvatič sodi med najbolje situirane Slovence. Prebivalcem obalnih krajev je znan že nekaj časa, saj je zmeraj v družbi lepih deklet in se vozi z dragimi avtomobili. Širši slovenski javnosti pa je postal znan potem, ko je s sodelavci postal vodilni proizvajalec elektronskih rulet na svetu. V zadnjem času je dejavno sodeloval pri projektu svojega partnerja, pri odprtju grosupeljske igralnice Kongo, v Škofijah pa je odprl svojo igralnico. Imenuje se Carnevale di Venezia in lastnik računa, da bo z njo samo letos zaslužil od 8 do 10 milijonov evrov. Načrtuje pa še odprtje igralnice v Las Vegasu. Pridobivanje papirjev že poteka. Ameriški Gaming board je že začel preverjanje, to pa je tako temeljito, da pridejo k prosilcu na dom tudi slavni FBI-jevci. Na njegove stroške. Hrvatič je že gostil njihove kanadske kolege, saj je tam zakonodaja enaka kot v Nevadi. Že za prodajo aparatov za igro na srečo potrebuješ temeljito preverjanje, ti pa potem na podlagi tega dovolijo tudi odprtje igralnice.

Njegova pot se je začela na morju. Pet let je delal kot pomorščak na ladjah Splošne plovbe in že takrat kazal poslovno žilico, saj se je dalo na tako velikih ladjah veliko stvari iz revne Afrike drago prodati v bogati Italiji. Po petih letih je ugotovil, da je biti pomorščak prenaporno, zato se je odločil za drugo pot. S privarčevanim denarjem je kupil stroj za izdelovanje slik v eni uri in ga postavil v Opatiji. Po eni sezoni se mu je prevažanje iz Portoroža v Opatijo zdelo prenaporno in je aparat prodal. Z zasluženim denarjem in z nekaj sposojenega je kupil parcelo v bližini Kopra. Po nekaj mesecih jo je drago prodal in zasluži več kot 200.000 nemških mark. "Takrat sem mislil, da imam toliko denarja, da mi ne bo treba nikoli več delati. Mislil sem, da sem dosegel vse v življenju. Po enem letu dragih žurk in neumnosti sem moral prodati zvočnike v avtu, da sem imel za hrano. Tako neumen sem bil," razlaga Hrvatič. In dodaja: "Takrat sem se odločil, da česa takega ne bom nikoli več doživel." Priložnost je videl v pri nas, takrat še v Jugoslaviji, malo znanih avtomatih za poker. Izkazalo se je, da je to zelo donosen posel, saj je bilo vse več gostiln in barov, ki so povpraševali po njegovih avtomatih. Z gostilničarji, ki so dajali prostor, si je delil dobiček pol na pol: "Imeli so garancijo, da ne bodo šli v minus, saj sem jaz poravnal visoke dobitke igralcev, poleg tega pa niti niso vedeli, kje se kupijo avtomati." Priznava, da je bila ta dejavnost takrat pravno nekako pollegalna, saj niti policija ni vedela, ali je dovoljena ali ne. Policisti so izvajali racije, nosili avtomate iz gostiln in jih morali potem vračati, ker ni bilo pravne podlage za zasege.

Pikado + ruleta

Hrvatič se tudi pohvali, da je iz Nemčije v Slovenijo pripeljal igro pikado. "Najprej so se tega vsi bali, kasneje, ko se je igra prijela, je v nekaterih lokalih prinašala prav toliko denarja kot poker avtomati." Ker je bilo povpraševanje veliko, se je odločil, da bo pikado sam proizvajal. Pravi posel pa se je zanj začel z obiskom igralniškega sejma v Londonu, kjer je videl elektronsko ruleto tajvanskega proizvajalca. Ker je takšna ruleta stala 160.000 dolarjev, se je s proizvajalcem dogovoril za poskusno dobo. Ruleto je postavil v propadli diskoteki v Lipici. Navdušenje gostov je bilo takšno, da je stroške rulete pokril v treh mesecih. Takoj je naročil še šest kosov in podpisal pogodbo, s katero je postal ekskluzivni zastopnik tega proizvajalca. Po dveh letih je imel že 27 elektronskih miz. Ne pozabi pa omeniti, da je na svoji poti doživel tudi veliko podtikanj in vmešavanja politike v posel. "Odločil sem se, da bom sam uredil prostor s svojimi aparati. Do takrat sem aparate le posojal. Ko sem vložil skoraj milijon dolarjev v mize in prostor, ki sem ga izbral in renoviral, so čez noč spremenili zakonodajo, da imaš lahko v prostoru le tri aparate. To so naredili z enim samim odlokom ministra. Ker sem bil prevelika konkurenca igralnici v Lipici. Še sreča, da je elektronska ruleta, kjer lahko igra 12 igralcev, štela za en aparat. V vsako sobo sem postavil po tri aparate in vsako registriral kot poseben s. p. Čez nekaj časa so mi začeli nagajati, češ da imamo skupne toaletne prostore ..." Pri tem je spoznal, da njegov tajvanski prijatelj ne zmore servisirati vseh aparatov in se ni sposoben hitro odzvati ob nenadnih spremembah zakonov, ko je bilo treba na novo izdelovati celotne programe. Zato je našel partnerja Jožeta Joca Pečečnika in sama sta začela izdelovati elektronske rulete. Danes je njuno podjetje najboljši proizvajalec elektronskih rulet na svetu: "Naši proizvodi so visokokakovostni in zato tudi dražji, prodajamo rolls-royce. Čeprav smo okoli 20 odstotkov dražji, ljudje rajši kupujejo pri nas." Danes elektronsko ruleto prodaja po vsem svetu, v več kot petdeset držav.

Zidarstvo + misice

Hrvatič se je lotil tudi gradbenega posla, ki vedno prinaša velike dobičke. Tako je zgradil več hiši v Logu pri Brezovici, kjer tudi sam prebiva, kadar je v Ljubljani, in nekaj hiš na Brdu, kjer je mislil stanovati s svojo takratno izbranko. Ko smo se ravno pogovarjali o gradnji, smo ga povprašali tudi, kaj misli o postavitvi džamije v Ljubljani: "Sem proti, saj lahko molijo tudi doma, ker je bog povsod. Sam sem katolik, ampak ne vem, kdaj sem bil nazadnje v cerkvi. Verjamem v vero v življenje oziroma da se ti v življenju vse vrne."

Kot smo že povedali, je vedno v družbi lepih deklet. Nekaj osebno, nekaj pa tudi poslovno, saj je lastnik licence za lepotno tekmovanje za Miss Hawaian Tropic. Poleg druženja z lepimi dekleti si od tega tekmovanja obeta tudi zastopstvo za kozmetične izdelke Hawaian Tropic. Vsako leto se s slovenskimi zmagovalkami udeleži svetovnega lepotnega tekmovanja v Las Vegasu. To izkoristi tudi za tako imenovano industrijsko špijonažo: "V Las Vegasu sem bil več kot 20-krat, pa se vsakič kaj naučim. V njihovih igralnicah vedno odkrijem kaj novega."

Lepotica pa je bila povezana tudi z incidentom, ki se je zgodil pred časom, ko so mu neznanci pred diskoteko Lipa pod avtomobil podstavili bombo. Bomba je eksplodirala, vendar sta imela Hrvatič in njegova spremljevalka veliko srečo, saj je bila napačno podstavljena in nista pretrpela hujših poškodb: "Sreča, da sem prišel z 'nepravim' avtomobilom in bombe niso mogli podstaviti pod sedež." Vse skupaj naj bi mu bili zakuhali znanci, ki so mu bili dolžni in mu še dolgujejo 50.000 nemških mark. Policija pa še zmeraj ni prijela naročnikov: "Če bi policijo ta primer zanimal vsaj toliko kot novinarje, bi bil že zdavnaj rešen. Interes policije je, da nič ne odkrije, čeprav sem sam prinesel kup dokazov, kar me je stalo veliko časa in denarja. Ampak ne bom odnehal." Mafijske prijeme je skoraj občutil tudi v Beogradu, kjer ima nekaj prijateljev, vendar jih že več kot dve leti ni obiskal: "Od prijatelja, ki ima varnostno službo, sem dobil namig, da so mi, ko pridem, njegovi fantje na razpolago, ker mi nekaj pripravljajo. Menda so me hoteli ugrabiti. Od takrat sploh nisem šel tja, čeprav imam tam prijatelje. Najprej, da bi se izognil težavam, zdaj pa ni časa." V Srbiji so ga že videli tudi v družbi najslavnejše pevke tistih krajev Cece Ražnatović: "Sem prijatelj njenega menedžerja Raka Marića. Nekaj smo se celo menili za Cecin koncert v Sloveniji, vendar potem iz tega ni bilo nič. Je pa Ceca letos hotela priti na mojo barko, ko sem bil poleti v Črni gori. Ker je hotela s sabo pripeljati še svoje telesne stražarje, sem rekel, da mi s pištolami ne bodo hodili po barki." Tudi pri nas se Hrvatič druži s številnimi ljudmi in prijateljuje z znanimi Slovenci. Med obiskom pri njem doma smo tam zalotili znanega slovenskega manekena Jureta Bradača. Eden njegovih najboljših prijateljev pa je Jan Plestenjak. Ta o Hrvatiču pravi: "Je eden mojih najboljših prijateljev. Cenim ga predvsem zato, ker je iz nič naredil vse to in pri tem ostal človeški, ni indiferenten do problemov drugih. Kot primer naj povem, da sem pel za prijatelja, ki je tetraplegik in so mu ukradli predelani avto. Ko je slišal, kje sem, je takoj vzel njegov naslov in mu nakazal nekaj denarja, pa mu ne bi bilo treba. Marsikdo sploh ne bi pomislil na to." Zanimivo, da Plestenjak, ki je znan po druženju z lepoticami, pravi: "Na tem področju je močnejši od mene." Tudi tretji lomilec ženskih src na obali, zdajšnji župan Boris Popovič, govori o Hrvatiču z izbranimi besedami, tako kot Hrvatič o županu. V njunih besedah je čutiti spoštovanje do velikega nasprotnika. Obalni tračarji vedo povedati, da sta bila Hrvatič in Popovič glavna konkurenta pri primorskih lepoticah. Nekdanja konkurenta danes pravzaprav delata z roko v roki, kot je povedal župan Boris Popovič: "Veseli me, da je tako uspešen, in kot vidim, njegova igralnica uspešno posluje. Upam, da bo to dopolnitev do sedaj delujočih igralnic in bo tako tudi občina dobila dodatna sredstva. To pa je še en kamenček v mozaiku, ki se ga trudimo ustvariti, da bo Koper turistično mesto."

Veliko se šušlja, da se je Hrvatič ukvarjal tudi s prostitucijo, vendar sam to zanika: "Res sem imel ponudbo, da bi se šel s tem poslom ukvarjat v Nemčijo, ampak takrat sem bil star dvajset let. Tega nisem sprejel." O legalizaciji prostitucije pravi: "Sem za to, da se status uredi, ker je vsa zadeva sedaj bolj stvar kriminala. Tako bi se plačevali davki in država bi zadevo nadzirala. Sam pri sebi pa naj se vsak odloči, kaj bo počel s svojim telesom. In če nekaterim manjkajo ženske, zakaj si ne bi mogli pomagati tako."

Vsa ta poznanstva in veliko bogastvo so pri nas sprožila veliko govoric, češ da se ukvarja s prepovedanimi posli. Hrvatič na te govorice odgovarja: "Še nikoli nisem bili na nobenem informativnem pogovoru na policiji."

Kakorkoli že, posli so mu prinesli nekaj hiš, od katerih je ena že bila predmet televizijskega prispevka, ki se bo končal na sodišču. Drugo hišo ima v Logu. Najbolj mu ljudje zavidajo vozni park, čeprav pravi, da od vseh avtomobilov vozi samo mercedesa CL in lamborghinija. Rolls-roycea skoraj ne vozi, naročil pa si je že bentleyja in ga bo dobil septembra. A najbolj je ponosen na svojo barko, kot ji pravi.