Sexgate po šentflorjansko

O tem, kako majhna je v resnici Slovenija, priča najnovejša razgaljena “afera”, ki se bo tako ali drugače končala s križanjem treh popolnoma nedolžnih ljudi. Okej, če je naivnost greh, ki ga je moč oprati samo z izgubo rednega delovnega razmerja ali javno stigmatizacijo, potem izvolite, tu je kamen, zaluča pa naj ga tisti, ki se v življenju še ni nategnil.

Pestrost je mati užitka, gledati in biti gledan, opažen in zaželjen pa so človekovi primarni impulzi, na katerih temeljijo vse seksualne fantazije, da o zapovedih modne in kozmetične industrije niti ne izgubljamo besed. Med spolno igro se naša lastna ranljivost najbolje razkrije, zato nas toliko bolj zbliža s seksualnim partnerjem. In prav zato je snemanje intimnih doživetij vsakemu spolno neinhibiranemu osebku v zabavo in sprostitev. Celo feministke, ki navkljub pripadnosti sredinski struji ne odstopajo od prepričanja, da so ženske v pornografskem šovbiznisu zgolj plačani spolni objekti, priznavajo, da so se med eksperimentalnim snemanjem svojega lastnega domačega porniča počutile prav nasprotno, kot aktiven subjekt. Ko je orodje enkrat pri roki, bodisi kamkorder bodisi digitalec, ga bo lastnik slej ko prej uporabil za točno določen namen.

Profesionalci, ki jim komercialne oblike seksa režejo kruh, so si edini, da razvoj tehnologije omogoča izostritev pogleda na individualno seksualnost. Kako na široko odprete ta pogled, pa je odvisno izključno od vaše iznajdljivosti. Spomnimo se raziskave, ki jo je lani povzel ugledni britanski The Guardian; pokazala je, da deset odstotkov britanskih gospodinjstev premore kamkorder, vsaka četrta ženska med dvajsetim in tridesetim letom pa se je že posnela bodisi med samozadovoljevanjem bodisi med spolnim aktom.

No in recimo, da si je v nekem slovenskem mestu za telesno ljubezen razpoloženi trio privoščil natanko tisto, kar pospešuje prodajo digitalcev in kamkorderjev - seksi foto seanso. In kje je tu problem? Pekel, to so drugi, je rekel Sartre ali drugače, problem številka ena je, da so zasebne fotografije, posnete za lastno uporabo, nepričakovano in brez konsenza postale javna last. Fotke so najprej romale na splet in elektronske naslove ljudi, ki naj bi po stari slovenski šegi prešuštno trojico karseda trdo kaznovali za njihove presežne užitke, s spleta pa jih je nato prekopirala tudi bulvarska priloga najbolj tiražnega slovenskega dnevnika. Jasno, s polnim imenom, brez črne pege čez oči in kakopak s strahopetno cenzuro anatomije, ki omenjene fotografije sploh dela zanimive za širšo voajersko javnost, kar jim konec koncev jemlje vso kredibilnost. Problem številka dve je, da so se takorekoč dvakrat ukradene privatne fotografije, ki niso nastale z namenom komercialne eksploatacije, h katerim nihče od portretirancev ni dal soglasja za objavo, znašle v javnosti zato, ker naj bi na njih v glavni vlogi nastopala predsednica lokalnega odbora Mladih liberalnih demokratov in potemtakem javna oseba, kar je v tem kontekstu hudo delikatna klasifikacija. Je res javna oseba vsakdo, čigar golo ali oblečeno fotko najdemo v svetovnem spletu?

Glede na dejstvo, da dotične osebe ni nihče nič vprašal, se zastavlja utemeljen dvom, ali je na fotografijah res ona, še posebej če se spomnimo, da je omenjena priloga v isti rubriki pred devetimi meseci objavila kao ekskluziven posnetek s podnaslovom: "Na hrvaškem spet gola fotografija Helene Blagne - Ob baročnem ogledalu razkošen baročni dekolte prve dame slovenske zabavne glasbe," na fotografiji pa se je popolnoma gola s svojo zrcalno podobo senzualno poljubljala nezgrešljiva italijanska porno diva Baby Pozzi, ki je Heleni Blagne podobna toliko, kot je denimo Gina Wild podobna Jolandi Čeplak. Še pred tem je širom Slovenije plenila novica, da v Spuhlji pri Ptuju živi prava pravcata slovenska porno zvezda z domačim imenom Cvetka, ki naj bi na začetku devetdesetih v Nemčiji na veliko fukarila pred kamero, v resnici pa je bila Cvetka leta 1990, ko je bila inkriminirana Klinika strasti posneta, stara osemnajst let in je bila dokazano doma. Kljub temu pa so se mesece in mesece vrstili telefonski klici na njeno številko in na telefon njenih domačih. Klicali so in zmerjali. Ali pa so poklicali, molčali in niso odložili slušalke. Cvetka in njeni starši so morali zamenjati telefonske številke, pa ni pomagalo, zato so zaprosili, naj beležijo klice na njihove številke. In to samo zato, ker je bila Cvetka slučajno podobna neki popolnoma neznani porno starleti. Hej, kaj bi bilo šele, če bi Cvetka res igrala v tistem pornjaku? Ee, če prav premislim, se ne bi zgodilo nič. Ko smo naposled našli Andrejo oziroma Cassandro, prvo slovensko mednarodno priznano porno igralko, so se malodane vsi mediji dobesedno usrali in njen potencial spustili iz rok.

Sicer pa, saj vemo, usodna privlačnost in poglavitna lastnost pornografskih filmov in fotografij je v tem, da burijo domišljijo in da v njih lahko vsakdo vidi tisto, kar hoče videti. Sploh pa v malih deželah, kjer afere državljane serijsko spreminjajo v paranoike. Slovenija očitno nujno potrebuje porno zvezdo, ki bo slovenskim medijem brez sramu razkrila vse tisto, česar si potem ne bodo upali objaviti. Takrat bodo namreč Slovenci dokončno izgubili nedolžnost in dozoreli. Dokler porno zvezd nimamo, si jih moramo izmišljati, zlasti punce pa zato izgubljajo službe ali pa kasirajo batine s strani pripadnikov močnejšega spola na pozicijah moči. Ena od trojice je namreč zaradi svojih lastnih eksplicitnih fotk na delovnem mestu že dobila odpoved, kar je eklatanten primer kršenja človekovih pravic in sočen zalogaj za perspektivno odvetniško družbo, saj v nobeni pogodbi o zaposlitvi ne piše, da ne smeš snemati pornografskih fotografij za lastno uporabo. Mimogrede, internet in digitalni video sta popolnoma preoblikovala pornografski obraz. Domači porniči so vsepovsod. Gre za spontano zadevo, ki je pornografijo potegnila iz geta ter na svojo stran pridobila tudi veliko žensk. Domača pornografija postaja trend.

In kaj, če je na ukradenih fotografijah res gospodična iz podmladka liberalne stranke? Nič, Janez Janša je izjavil, da je v teh časih prav vse predvolilna poteza. Če je temu tako, se liberalci volilnemu telesu očitno približujejo po senzualni plati, saj vodilni filozof in ideolog stranke stopa v zakonski stan s prelestno manekenko, podmladek pa neposredno raziskuje cesarstvo čutil, medtem ko opozicijski prvaki, v mednožju očitno manj talentirani in zanesljivi, izkazujejo moč s pretepanjem svojih polnoletnih hčera in abdominalnimi direkti proletariatu, malim ljudem, ki v nočnih urah opravljajo svoje delo. In če zaključim po francosko: Slovenija bo ostala globoko v pizdi, vse dokler bodo službe izgubljala dekleta, ki v prostem času za lasten užitek fukajo pred digitalcem, ne pa poslanci, ki javno izkazujejo svoj nestrpen in nasilen značaj.