Med korupcijo in nacionalizmom

Obsodba Alaina Juppeja, nekdanjega predsednika francoske vlade (1995-1997), na zaporno kazen, pogojno na osemnajst mesecev, in na deset let prepovedi kandidiranja na predsedniških volitvah, ki jo je 30. januarja izreklo sodišče v Nanterrju, je na francoskem političnem prizorišču povzročila burne odzive. Juppe, predsednik UMP (Union pour un mouvement populaire - "ljudska stranka"), ki je glavna politična stranka sedanje vladne večine in tudi svetovalno telo predsednika Jacquesa Chiraca, je bil obsojen zaradi ustanavljanja namišljenih delovnih mest v pariški mestni hiši. Sodišče mu je očitalo, da je odobril odprtje sedmih fiktivnih delovnih mest, za katera je mestna hiša plačevala RPR (Rassemblement pour la Republique - "republikanci"). Alain Juppe je bil takrat poslanec osemnajstega pariškega okrožja. Jacques Chirac, osumljen, da je med letoma 1976 in 1995, ko je bil župan Pariza in predsednik RPR, vzpostavil nezakonit sistem financiranja RPR z ustanavljanjem fiktivnih delovnih mest, s tem da so bile plače za ta delovna mesta namenjene njegovi stranki, je takrat izjavil, da je Juppe "najboljši med nami", to pomeni najboljši desničar.

Razsodba sodišča v Nanterrju ne pušča nobenega dvoma, saj pravi, da je bil Alain Juppe v času, ko se je vse to dogajalo, neposredno podrejen vodji desnice Jacquesu Chiracu. Nekaj dni pred razsodbo je Alain Juppe zatrdil, da se bo, če bo obsojen, umaknil iz političnega življenja, vendar si je po procesu vzel čas za premislek. Čeprav predsednik UMP Alain Juppe uradno nima nobene funkcije v vladi, vendarle mnogi zatrjujejo, da vpliva na odločitve Jacquesa Chiraca in Jeana Pierra Raffarina, tako da naj bi Francija pravzaprav delovala na podlagi njegovih odločitev. Spektakel se nadaljuje. Desnica odločno zagovarja Juppeja, izjema je Nicolas Sarkozy, njegov veliki tekmec za kandidaturo na naslednjih predsedniških volitvah. Premier Jean Pierre Raffarin je prepričan, da je razsodba "začasna", v senatu je javno dejal, da si želi, da bi bila razsodba pritožbenega sodišča drugačna. Tudi Jacques Chirac ni ostal tiho. Čeprav je v razsodbi iz Nanterrja izrecno navedeno, da je "Alain Juppe prevaral suvereno ljudstvo", predsednik zatrjuje, da gre za poštenega moža.

Levica oziroma Socialistična stranka, ki jo je podobna obsodba doletela pred nekaj leti, z Juppejem sočustvuje. Kljub temu najmočnejša stranka opozicije vztraja, da je sodstvo opravilo svoje delo in da bi moral biti vsak Francoz ne glede na položaj odgovoren pred zakonom. Zeleni in njihov vodja Noel Mamere, kandidat na predsedniških volitvah leta 2002, so se odzvali s silovitimi napadi na Jacquesa Chiraca. Menijo, da bi moral biti obsojen predsednik republike. Že nekaj let ekološka stranka zelenih in nekaj socialističnih poslancev skuša zrušiti sodno imuniteto Jacquesa Chiraca. Za zdaj predsednika republike ni mogoče postaviti pred sodišče, a takoj, ko se bo njegov mandat iztekel, ne bo za to nobene ovire več. Sodne zadeve imajo očitno politične posledice, saj je jasno, da mora Jacques Chirac, če hoče ubežati roki pravice, ostati dosmrtni predsednik republike.

Kljub temu je bil Chirac omenjen na kar šestih sodnih razpravah, povezanih z aferami v zvezi z RPR ali s pariško mestno hišo v času njegovega županovanja. Prvi dosje, v katerem je omenjen, je tisti, na podlagi katerega je bil obsojen Alain Juppe, drugi pa zadeva stanovanja v Parizu v lasti pariške mestne hiše, ki so jih uporabljali člani RPR, s čimer si je stranka Jacquesa Chiraca neupravičeno pridobila dobiček. Ob izreku sodbe Alainu Juppeju pa je izbruhnil še en škandal, ki ga francoski mediji imenujejo "afera znotraj afere". Sodniki so dan po koncu sojenja razkrili, da so jim grozili s smrtjo in da so bili pred razglasitvijo razsodbe nadzorovani. Te obtožbe so sprožile takojšnje odzive. Predsednik republike bi za pomoč lahko zaprosil višji sodni senat (le Conseil superieur de la magistrature - CSM), organ, ki jamči neodvisnost sodstva, a je preverjanje resničnosti trditev sodnikov raje naložil trem pomembnim osebnostim, čeprav bi bil CSM sam sposoben preveriti trditve. CSM je 5. februarja javno obžaloval Chiracovo odločitev.

In kaj pravi na vse to Jean-Marie Le Pen? Nacionalna fronta, stranka, ki jo vodi, se je spet začela pogosteje pojavljati v medijih. Nekaj dni pred prvim krogom regionalnih volitev, ki bodo 21. marca, se je njen predsednik znašel v središču nepričakovane polemike. Upravno sodišče v Marseillu je 22. februarja ugotovilo, da Le Pen ne izpolnjuje pogojev za kandidaturo v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala (Provence-Alpes-Cote d'Azur (PACA)). Razlog je bilo to, da Le Pen ni predložil potrdila o stalnem prebivališču v tej regiji. Brez tega potrdila pa 75-letni vodja Nacionalne fronte, ki se je na zadnjih predsedniških volitvah prebil v drugi krog, na regionalnih volitvah ne more sodelovati.

Jean-Marie Le Pen se je na odločitev že pritožil, češ da upravno sodišče zgolj izpolnjuje ukaze višjih oblasti, ki želijo preprečiti njegovo kandidaturo. Nekateri njegovi regionalni nasprotniki, na primer kandidat Unije za predsedniško večino (UMP) Renaud Muselier ali predsednik Socialistične stranke (PS) Michel Vauzelle, pa menijo, da Le Pen namenoma ni predložil potrdila, saj si želi, da bi mu nastop na volitvah prepovedali. Nacionalna fronta je namreč v regiji PACA navadno dobila veliko glasov, ugotovitve anket, opravljenih v zadnjih nekaj tednih, pa kažejo, da bi mu volilci namenili le 20 odstotkov glasov, to pa je precej manj kot kandidatom UMP ali PS. Verjetno je torej, da bi se Le Pen rad izognil pričakovanemu porazu. Hkrati se je javnosti lahko predstavil v vlogi žrtve francoskega političnega in sodnega sistema. V času, ko je UMP notranje povsem razdeljena zaradi afere Juppe in ko ima PS nemalo težav s kampanjo, je Nacionalna fronta povsem nedolžna tudi, kar zadeva napake pri vladanju, saj ni bila nikoli vladna stranka.

A predvidevanje, da bo zaradi odsotnosti vodje skrajnih strank na regionalnih volitvah izid teh strank slabši, je lahko zavajajoče. Skrajna desnica v državi, ki želi biti iz dneva v dan bolj liberalna, po vsej verjetnosti še ne bo nehala opozarjati nase.