Od Pradinih torbic do formata mp3

Združenje ameriške glasbene industrije RIAA je minuli teden veselo razglasilo, da je spet vložilo nov snopič tožb proti ljudem, ki si glasbo izmenjujejo prek interneta. Tokrat bodo tožili 532 glasbenih piratov, med drugim so se spravili tudi nad študente z dvajsetih univerz. Tožbe upravičujejo s tem, da naj bi bile pomemben del "strategije seznanjanja izmenjevalcev datotek z zakoni in avtorskimi pravicami ter spodbujanja uporabe legalnih glasbenih on-line servisov". Združenje RIAA je vložilo že okoli 2000 tožb, v približno 400 primerih pa je doseglo poravnavo, tako da so "zločinci" že plačali 3000 dolarjev odškodnine. Na sodiščih so se med drugim znašle celo mladoletnice, ki niso imele pojma, kaj naj bi piratstvo sploh pomenilo. Morda se nekateri še vedno tolažijo, da se to pač dogaja onstran oceana, v državi, kjer ustanavljajo tako absurdne vrhovne državne institucije, kot je recimo ministrstvo za domovinsko varnost ... Vendar je Evropa oziroma natančneje EU, kamor bo čez dober mesec sodila približno polovica držav "stare celine", v začetku marca v boju proti piratstvu sprejela še ostrejše ukrepe, kot so v veljavi v ZDA.

Evropski parlamentarci so s 330 glasovi (proti je bilo 151 poslancev) potrdili direktivo o ukrepih in postopkih za zagotovitev uveljavitve pravic intelektualne lastnine (Intellectual Property Rights Enforcement Directive). Temeljni namen direktive je zatreti piratstvo, ki je evropsko gospodarstvo samo lani menda stalo od 45 do 60 milijard evrov. Poenostavljeno povedano, z novo zakonodajo naj bi zadali smrtni udarec ponarejevalcem recimo Vuittonovih ali Pradinih ženskih torbic, Armanijevih oblek, Realovih ali Manchestrovih nogometnih dresov pa izdelovalcem vseh škotskih in irskih viskijev iz ilegalnih destilarn. Ponaredki predvsem vzhodnega izvora so preplavili tržnice in ulice tako rekoč vseh evropskih držav. Za omenjeno direktivo EU pa se po mnenju bolje poučenih skriva marsikaj. Navsezadnje so pred sprejetjem direktive zagnale vik in krik različne organizacije za varstvo potrošnikov in elektronske svoboščine, nasprotovali so ji tudi evropski zeleni in združena evropska levica. Novi protipiratski zakoni naj bi namreč tudi v Evropi omogočali racije in sodno preganjanje izmenjevalcev glasbenih in drugih datotek prek interneta. Nekateri izmed njih so poudarjali, da je ameriška zakonodaja na tem področju v primerjavi z evropsko pravi Disneyland.

V novi evropski protipiratski zakonodaji je sicer zapisano, da so ukrepi, kot so prepoved dejanj, začasen zaseg premoženja, blokada bančnih računov, hišne preiskave ... namenjeni zgolj kršiteljem avtorskih pravic v komercialne namene. Toda o tem, kaj je komercialno in kaj so prekrški in kazniva dejanja, bodo odločala sodišča v državah članicah. Med "žrtvami" novega varovanja avtorskih pravic se bodo znašli recimo izdelovalci brezplačnih računalniški programov, ki temeljijo na odprti kodi, ali pa farmacevti, ki proizvajajo generična zdravila. Videti je torej, kot da so novi protipiratski zakoni pisani po želji multinacionalk. Toda to ni nič čudnega. Glavna predlagateljica evropske direktive je bila evropska konservativna poslanka Francozinja Janelly Fourtou. Gospa je zakonska družica nekdanjega direktorja farmacevtske multinacionalke Aventis in sedanjega direktorja medijske multinacionalke Vivendi Universal Jean-Reneja Fortouja. Universal Music sodi med peterico najmočnejših glasbenih založb, hkrati pa je eden najpomembnejših protagonistov boja proti izmenjavi mp3-jev prek interneta.

V EU bo v kratkem vstopila tudi Slovenija in omenjeno direktivo bo morala v 18 mesecih vpeljati v svojo zakonodajo. Direktor Urada RS za intelektualno lastnino Erik Vrenko pravi, da je Slovenija v obdobju priprav na vstop v EU že vgradila dele nove evropske direktive v svojo zakonodajo, nekatere novosti pa bo treba še sprejeti. V Uradu RS za intelektualno lastnino so še povedali, da se nova zakonodaja nanaša "na vse pravice intelektualne lastnine (avtorsko in sorodne pravice, patent, model, znamko, geografsko označbo, dodatni varstveni certifikat ...), določene z evropskimi in/ali nacionalnimi predpisi. Imetniku pravice omogoča, da sproži civilne in administrativne ukrepe in postopke, kot so zahteva po predložitvi dokazov, ki so v posesti nasprotne stranke, zavarovanje dokazov, zahteva po pridobitvi podatkov o izvoru in distribucijski mreži blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, začasni ukrepi (npr. prepoved dejanj, začasen zaseg premoženja, blokada bančnih računov ...)." Vrenko sicer pravi, da je strah pred hišnimi preiskavami v primerih, ko recimo najstnik najde varovano delo na spletu in ga v zasebne namene (za zasebno uporabo) shrani na svoj računalniški disk, odveč in da se to ne bo štelo za kršitev avtorske ali sorodnih pravic. Toda slovenska zakonodaja je v kar nekaj primerih zaradi hitrosti sprejemanja zakonov skorajda dobeseden prepis evropskih direktiv. Ali pa gre še celo zgolj za slabe prevode. Nova protipiratska zakonodaja EU je menda dokaj ohlapna in dopušča, da si države pač po svoje priredijo zakonodajo na tem področju. Toda strah zaradi neverjetnih pravnih zmag slovenskih sodnikov ostaja. Navsezadnje se spomnimo, kako so obsodili šaljivca, ki je predsedniku Bushu poslal grožnjo po elektronski pošti. Racije zaradi izmenjave mp3-jev bi se ob tem zdele nekaj povsem vsakdanjega. Po Evropi pa že gasijo najrazličnejše pripomočke za izmenjavo datotek. Izjemno priljubljena bližnjica do datotek v omrežju eDonkey Sharereactor, ki je imela domicil na nekem švicarskem strežniku, je ugasnila. Njen inovator je pojasnil, da so to zahtevali pravni razlogi.