15. 4. 2004 | Mladina 15 | Družba
Evropski rokometni vikend
Konec tedna se bosta v zaključnih delih najpomembnejših evropskih rokometnih pokalov pomerili dve najboljši slovenski ekipi, Celje Pivovarna Laško in Krim ETA Malizia. Celjani morajo za naslov evropskega prvaka premagati nemški Flensburg, krimovke pa za vstop v finale norveški Larvik.
Krimovka Ljudmila Bodnieva v sendviču igralk Budućnosti
© Denis Sarkić
Ko smo v sedemdesetih in osemdesetih letih gledali jugoslovanske rokometne heroje, si nismo upali niti pomisliti, da bodo v devetdesetih letih, sploh pa v začetku novega tisočletja slovenski klubi dosegali enake uspehe kot nekoč Metaloplastika iz Šabca, Partizan iz Bjelovarja, Borac iz Banjaluke, ki so pod jugoslovansko zastavo postali evropski klubski prvaki. Takrat so bili blizu svetovnemu vrhu tudi rokometaši Slovana s Kodeljevega, pa vendar naštetih klubov niso nikoli dosegli. Podobno je bilo pri ženskah; čeprav ljubljanska Olimpija ni bila daleč od jugoslovanskega vrha, je v Evropi tako rekoč ni bilo, ker rokometašice preprosto niso bile sposobne takšnih uspehov kot recimo članice beograjskega Radničkega, ki so kar trikrat osvojile pokal evropskih prvakinj. Po drugih manjših pokalih se je sukalo še nekaj klubov, pokale pa so osvajale predvsem ženske: Osijek, Trešnjevka (Zagreb), Lokomotiva (Zagreb), Dalma (Split) in Budučnost (Titograd). Jugoslovanski klubski rokomet je bil zakon in iz Jugoslavije so prihajali takrat najboljši rokometaši na svetu: Vujović, Vuković, Krivokapić, Isaković, Bašić ... V devetdesetih letih pa so se stvari začele obračati in slovenski klubski rokomet je začel počasi, a zanesljivo dohajati druge klube, najprej srbske, potem tudi hrvaške. Slavka Iveziča, športnega direktorja našega največjega kluba RK Celje Pivovarna Laško, ki je bil cenjen tudi v Jugoslaviji, saj je bil izvrsten rokometaš, smo vprašali, kako se je zgodil takšen preobrat: "Visoke cilje smo si postavili že ob osamosvojitvi, ko smo si v kvalifikacijah priborili uvrstitev v prvo jugoslovansko ligo. Že takrat smo bili med bolje organiziranimi klubi v Jugoslaviji. Bili pa smo tudi finančno dobro urejeni, tako da bi v tisti konkurenci prišli v vrh Evrope, najprej pa seveda v vrh jugoslovanske lige. Ob razpadu Jugoslavije smo že imeli dokaj močno ekipo in kmalu smo videli, da lahko enakovredno tekmujemo. Nedeljski finale bo krona tega dela." V Celju so seveda zadovoljni z načinom, na katerega so stopnjevali svoje evropske uspehe, vseeno pa je treba vedeti, da so uspehe v evropskih pokalih zadnjih deset let dosegale tudi druge ekipe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
