Google kmalu na borzi

Ameriška finančna revija Forbes vsako leto objavi seznam globalnih dolarskih milijarderjev. V letošnji obilni milijarderski inflaciji se je na spisku pojavilo nekaj imen, ki so si bliskovito nagrabila sanjsko premoženje skorajda iz nič. Zgolj na račun neverjetnega globalnega uspeha svojega izdelka. Recimo Avstrijec Dietrich Mateschitz, izumitelj energijske pijače Red Bull, pisateljica J. K. Rowlings, "mati" Harryja Potterja, ali pa očeta internetnega iskalnika Google, Sergey Brin in Larry Page. Google je namreč v manj kot desetletju postal ne samo najbolj priljubljen internetni iskalnik na svetu, temveč je bil na podlagi globalne ankete, ki jo je izvedlo podjetje Interbrand, izbran za najbolj prepoznavno tržno znamko na svetu za leto 2003. Zamisel o izdelavi Googla se je Brinu in Pageu porodila leta 1996, ko sta bila še študenta univerze Standford. Ideja se je prelevila v podjetje dve leti kasneje, nato pa je sledil skorajda meteorski vzpon. Google je postal najbolj priljubljen iskalnik v ZDA, kjer naj bi bil njegov delež okoli 50-odstoten, pa v Avstraliji, Braziliji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji ... Še posebej, ker se je jezikovno prilagodil posameznemu okolju. Velika popularnost privlači številne vlagatelje, toda zanje so bila do sedaj pri Googlu vrata zaklenjena. Šele konec lanskega leta se je začelo govoriti, da bo Google dal del svojih delnic na voljo tudi zainteresiranim vlagateljem. Po poročanju ameriških medijev naj bi lastniki Googla tako pridobili okoli 2,7 milijarde dodatnega kapitala. Brin in Page naj bi uradno postala dolarska milijarderja, ostali Googlovi sodelavci pa milijonarji. Vrednost Googla pa naj bi presegla kar 20 milijard dolarjev. Kako se Google sploh finančno napaja? Glavni vir so spletni oglasi. Google daje v zakup besede. Ko uporabnik vpiše v iskalnik določeno besedo, se ob zadetkih pojavi oglas tistega, ki je zakupil to besedo. Recimo, da bi besedo avto zakupil Volkswagen, bi se ob vpisu besede avto na zaslonu pojavil njegov oglas. Nekaj podobnega recimo počne tudi slovenski Najdi.si. Možnosti je veliko. Google je imel samo v prvih treh mesecih letošnjega leta več kot 63,9 milijona dolarjev čistega dobička. Spletni oglasni kolač pa se veča iz leto v leto in do leta 2007 naj bi znašal že več kot 7 milijard dolarjev. Po sedanjem scenariju bi levji delež pripadel ravno Googlu. Zanimanje za njegove delnice je izjemno, Googlovi lastniki pa so se odločili, da delnic na borzo ne bodo spustili po običajni poti, temveč naj bi jih ponujali po nekakšni on-line dražbi. Glavni razlog naj bi bil, da bi po klasični poti večino delnic pokupile razne banke in investicijski skladi, ki bi skušali z njimi bajno zaslužiti. Google pa bo dal možnost tudi manjšim vlagateljem. Vsi zainteresirani naj bi predvidoma podali tajne ponudbe, koliko so pripravljeni plačati za delnico in koliko naj bi jih kupili. Nato pa jih bodo lahko kupili najboljši ponudniki.

Drugo vprašanje, ki ga največkrat zastavljajo najrazličnejši tehnološki in finančni analitiki, je, kam bo Google vložil 2,7 milijarde novega kapitala. Google je poleg iskalnika plasiral novičarski portal, kjer ima v nekaj svetovnih jezikih zbrane vse on-line izdaje najrazličnejših medijev, ki lahko služijo tudi kot kliping tistega, kar lahko preberemo na spletu. V otroški fazi je tudi Froogle, internetni primerjalnik cen izdelkov, ki jih ponujajo spletne trgovine, največ pa se pričakuje od kontroverznega GMaila. Slednji naj bi povozil vse brezplačne ponudnike elektronske pošte. Namesto med 2 in 6 MB brezplačnega poštnega predala bo ponujal kar 1 GB ali tudi 500-krat več prostora. Za projektom seveda stoji marketing. Uporabniki GMaila se bodo morali strinjati s tem, da bodo dobivali v svoj predal določene oglase in da bo elektronsko pošto pregledoval poseben program, ki bo pošiljal oglase glede na ključne besede v elektronski pošti. Če bo v e-sporočilu beseda sex, bo uporabnik v poštni predal dobival pornografske oglase in reklame za spolne pripomočke. Pregledovalnik e-pošte je vzbudil velik odpor, češ da gre za vdor v zasebnost. V ZDA so nekateri politiki že napovedali, da se bodo zavzemali za prepoved GMaila. V Nemčiji pa elektronsko pošto lahko pregledujejo le organi pregona s posebnimi pooblastili; tako GMail nima niti pravne podlage za obstoj na nemškem tržišču. Ideologa Googla imata menda na zalogi kar okoli 240 različnih projektov. Eden od tistih sanjskih naj bi bil pametni računalnik, kot smo mu priča v seriji Zvezdne steze, ko uporabnik postavi vprašanje in dobi odgovor v nekaj sekundah. Toda tam so odgovori kratki, v Bussines Weeku pa je recimo Page razlagal, da bi lahko uporabniki v prihodnosti dobili na svoja vprašanja obsežne odgovore iz informacij, zbranih na nekaj milijardah spletnih strani. Google naj bi imel v trenutno v svoji iskalni bazi že več kot 4,2 milijarde spletnih strani.

Velik uspeh Googla je pomenil tudi vojno napoved njegovih največjih tekmecev Yahooja in Microsoftovega MSN-a, ki sta napovedala svoja internetna iskalnika. Yahoo in Google sta do nedavna sodelovala, saj je Yahoo uporabljal Googlovo iskalno tehnologijo. Toda malček je prerasel mentorja in slednji se mu je odpovedal. Posebnost novih iskalnikov naj bi bila "osebnost". Iskalniki naj bi bili tako pametni, da bi prepoznali navade uporabnika. Če bi recimo kot iskalni pojem vpisali golf, bi iskalnik ljubitelju golfa serviral golferske povezave, ljubitelju avtomobilov pa vse v zvezi z avtomobilom golf. Še večji tekmec naj bi bil gigant Microsoft, ki je nekoč že zagrenil življenje tekmecu na področju internetnih brskalnikov Netscapu. Microsoft pripravlja svojo novo verzijo operacijskega sistema s kodnim imenom Longhorn, ki naj bi imela že vgrajen spletni iskalnik. Teoretiki zarote pa menijo, da ima Microsoft tehnološke možnosti, s katerimi bi lahko Googlu in drugim iskalnikom onemogočal ali oteževal iskanje spletnih strani, recimo z Wordovimi dokumenti. Pri Googlu pa se, vsaj sodeč po izjavah njegovih vodilnih v različnih medijev, zavedajo, da jih čaka težak boj. Ne nazadnje so se spletni uporabniki navadili hitrih menjav iskalnikov kot recimo Yahooja ali v preteklosti mega popularne Altaviste.