Droga ustvarjalcev

Medtem ko so milijoni po svetu marširali, da bi se spremenil prohibicijski pogled na konopljo, so ob odprtju razstave o kanabisu v Parizu znanstveniki predstavili izsledke, ki govorijo o negativnem vplivu te rastline na duševnost posameznika. Potrdili so že znano tezo, da naj bi marihuana povečevala možnosti za razvoj shizofrenije. To je še eno izmed nasprotujočih si mnenj znanstvenikov, ki enkrat zagovarjajo zdravilne in blagodejne učinke te starodavne rastline, ki so jo že tisočletja uporabljali za odpravljanje zdravstvenih tegob, drugič pa govorijo o njeni škodljivosti in nepopravljivih posledicah za organizem. Ravno lani so - v nasprotju z evropskimi kolegi - kanadski znanstveniki presenetljivo ugotovili, da trava nima škodljivih posledic za kronične kadilce. Po njihovih izsledkih sicer obstajajo nekateri negativni učinki na zdravje, a so zanemarljivi. Podobnega mnenja so večinoma tudi nizozemski raziskovalci, ki zaradi posebne zakonodaje še najdlje legalno preiskujejo konopljo in njene učinke.

Dokler kakšna izvedenska zdravniška skupina ne bo preučevala zdravja kroničnih kadilcev vse življenje in secirala njihovih organov v znanstvene namene tudi po smrti, ne bo zanesljivih dokazov o učinkih mehke droge na telo. Takšnega projekta se strokovnjaki za zdaj še niso lotili, saj so zaradi odklonilnega odnosa družbe šele na začetku raziskav. Vseeno pa je splošno znano, da v celotni zgodovini človeštva še ni opisan smrtni primer zaradi uživanja konoplje in njenih derivatov. Zato je še bolj presenetljivo, da je ta rastlina pri nas še vedno v prvi skupini drog, ki so za zdravje ljudi zelo nevarne zaradi hudih posledic in se zato v medicini ne uporabljajo. Še celo njena uvrstitev v drugo skupino ne bi bila pravilna, ker so v njej substance, kot sta amfetamin in metadon. Edina pravilna uvrstitev bi bila v tretjo skupino prepovedanih drog, saj so tja uvrščene rastline, ki se lahko uporabljajo v medicinske namene, pri zlorabi pa so srednje nevarne. Ta prerazporeditev bi omogočila predvsem resnejše uradne raziskave, ki bi razjasnile megleno situacijo v zvezi z marihuano. Tako pa si celo vladni urad za droge ni najbolj na jasnem, kaj to sploh je. Drugače si ne moremo predstavljati, kako da v prilogi o drogah svari pred travo, ki naj bi posredno povzročala aids. Zato je najbolje, da si pobliže ogledamo slabe in dobre plati uživanja zloglasne rastline.

Negativno učinkovanje

Možne negativne učinke konzumacije mehkih drog so sistematično predstavili na spletnih straneh slovenske policije. Na policiji so se potrudili in prikazali vse znane zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo po dolgoletnem rednem predajanju travnatim dimom. Kot navadno pa so zastrašujoči učinki bolj subjektivni oziroma odvisni od vsakega posameznika in njegove duševnosti. Tako je tudi odvisnost zgolj duševna. Še največja policijska bojazen je, da je uživanje marihuane le prva stopnja in da vodi k uživanju trših drog. To zlajnano tezo pa izpodbija 144 milijonov kadilcev po svetu in to, da sta osnovni začetni drogi vedno tobak in alkohol, ne pa trava. Slovenski policisti se posvečajo predvsem učinku, ki ga ima marihuana zaradi kajenja na pljuča in srce - pospeši srčni utrip, zaradi česar sledi razburjenje -, še bolj pa njenemu učinkovanju na možgane in živčevje. Svarijo pred verbalno nesposobnostjo po kajenju džointa, saj imajo kadilci po njihovem prepričanju težave z besednim zakladom in razumevanjem tistega, kar slišijo. Izgubljali naj bi tudi sposobnost za abstraktno mišljenje in se zato pomaknili bolj proti konkretnemu, zaradi česar z razmišljanjem ne morejo rešiti osebnih težav. Sposobnost logičnega razmišljanja kadilcev je na ničti točki, spremeni pa se tudi fleksibilnost misli, saj po kajenju ni prave zbranosti. Čeprav številni študentje dokazujejo nasprotno, so pri slovenski policiji na podlagi mednarodnih raziskav in izkušenj prepričani, da je zaradi prizadetosti kratkotrajnega spomina moten proces učenja. Zaradi zmanjšane sposobnosti zaznavanja vzorcev v okolju uživalci mehkih drog živijo v svojem izoliranem svetu. "Vidijo, da se letni časi spreminjajo, vendar jim je vseeno, razen, kadar imajo pri tem spomine, povezane s kajenjem marihuane. Živijo v meglenem svetu, kjer ne opazijo, da gre čas naprej, in ne opazijo odnosov med ljudmi. Svojega dneva ne načrtujejo in dobijo varljiv občutek svobode."

V predstavljeni ekspertizi policisti naklonjenost konoplji nakažejo zgolj v povezavi z umetniškim navdihom, saj dopuščajo možnost, da je marihuana vplivala na ustvarjalnost nekaterih glasbenikov, pisateljev, slikarjev in drugih umetnikov. "Morda bi komu res lahko omogočila nove zaznave ali ideje oziroma sprostila zatrte ideje, ker pa zmanjša delavni zagon, se te ideje le redko udejanjijo." Še težje se udejanjijo, če se pri dolgoletnem uživalcu pojavi "kanabis psihoza". Vendar tudi vneti nasprotniki dekriminalizacije ugotavljajo, da se celo pri rednem konzumiranju večjih količin marihuane ne da govoriti o relevantnem številu ljudi z duševnimi težavami. "Vrsta in intenzivnost ter trajanje psihotičnih simptomov po uživanju kanabisa so pri različnih posameznikih različni (...) Strokovnjaki si še niso na jasnem, ali shizofrenična motnja povzroči zlorabo nedovoljenih drog, ali nedovoljene droge pripeljejo do shizofrenične motnje, ali pa nedovoljene droge le pospešijo to duševno bolezen." Ugotovili so le, da je bilo te bolezni med vojaki v hipijevskem obdobju v letih 1967-1971 več. Tudi sicer so Američani najbolj množične raziskave, kar zadeva prepovedane droge, opravljali ravno na branilcih domovine. Tem je po kajenju primanjkovalo motivacije za boj, to pa je bil zanje najhujši negativni učinek kajenja, saj niso več učinkovito funkcionirali kot vojaške osebe: "... je ugotovil, da so bile pri moških, ki so uživali marihuano, funkcije hudo prizadete, to pa je vodilo do pasivnega vedenja, neodgovornosti, pomanjkanja ambicij, trme, zavlačevanja in želje po samoti." Poleg nemotiviranosti za ubijanje policisti v zbrani dokumentaciji svarijo tudi pred upadanjem natalitete zaradi zmanjšanega števila in manjše gibljivosti spermijev. Pri tem moške prestrašijo z impotenco, ženske pa z izgubljanjem ženskih značilnosti: "Ženskam začnejo rasti dlake na prsih, hrbtu, obrazu in imajo lahko tudi resne težave z aknami. Poleg tega se v času pubertete pri ženskah zaradi uživanja marihuane začno na bokih, zadnjici, prsih in na zgornjem delu rok nalagati maščobne obloge." To pa so bolj ali manj vse strahotne posledice, ki preprečujejo milejšega odnosa do uživalcev.

Dobre plati

Dosti razlogov najdejo tudi zagovorniki milejšega pristopa. "Konoplja in njeni derivati se v medicinske namene uporabljajo že tisočletja, na to smo po mnenju strokovnjakov zaradi ekonomskih vidikov izumljanja vedno novih zdravil že skoraj čisto pozabili. Konoplja je bila in je zdravilno sredstvo mnogih ljudstev po svetu, razširjena pa je skoraj po vsej zemeljski obli." Ugotovitev, ki dejansko ne preseneča, je nastala ob kongresu o konoplji in kanabinoidih pred tremi leti v Berlinu. To je tudi glavni argument za dekriminalizacijo konoplje. Ob tem je treba pomisliti na številne prodajalne in shode po svetu, ki imajo kaj malo opraviti s farmakologijo ali zdravilstvom. Resda ima konoplja številne pozitivne učinke pri raznovrstnih tegobah, vendar se večina uživalcev tega verjetno zaveda samo deloma. Nekaterim odpravlja glavobole in lajša menstrualne težave, pri kroničnih nejedcih spodbuja tek, znižuje povišan tlak v očeh, zavira eno izmed več vrst epilepsije ... Seznam dobrodejnih učinkov je zelo dolg, vendar v javnosti navadno naleti na predsodke in različne nasprotne ugotovitve, ki izvirajo iz številnih raziskav.

Za večino vse našteto, resnici na ljubo, ni glavni razlog za uživanje omamne snovi THC, ki na telo deluje precej raznoliko. Njena glavna lastnost je spodbujanje miselnih tokov in človekove domišljije, kar se lahko pri začetniku manifestira zelo očitno, rednejši uživalci pa spontano obvladujejo norme. Izstop iz rednih miselnih obrazcev je sicer za koga lahko tudi nedobrodošel, a večina stalnih uživalcev ceni natanko to lastnost gandžinih derivatov. Z brisanjem ostrine zaznave posameznih čutov se povečuje ostrina drugih, zato je marihuana precej primerna za umetniške duše raznolikih vej in kultur, ki jih po zaužitju rado odnese onstran njihove ustvarjalnosti. V vrelcu idej misli rade preskakujejo po nekaj stopnic hkrati, a odporni uživalci zmorejo prav to obrniti v svoj prid. Metode so različne: veteranske izkušnje pravijo, da si je dobre ideje, ki pod vplivom kanabisa (zaradi spremenjenega občutka za realnost) kar vrejo na plan, najpametneje zapisati na kos papirja in se jim posvetiti s trezno glavo.

Drugi prisegajo na rekreacijsko ali ritualno kajenje v prostem času. Za srednješolce so to (tradicionalno) šolski odmori, za starejše pa čas v drugi polovici dneva ali ob koncu tedna. Takšno konsumpcijo bi najlažje primerjali s "sproščanjem" ob pivu ali vinu, sicer pa so tudi stadiji precej podobni - od dobrovoljnosti do opitosti. Drugače kot pri pijači ali trdih mamilih pa pretirano zadevanje s travo telesu ne prinaša prebujanja s klasičnim "mačkom", ampak se kaže kot zmerna utrujenost, lenost in medlost novega jutra, ki hitro izgine s prvimi koraki v novi dan. Prav odsotnost "mačka" je, poleg zmanjšane agresivnosti in nekaloričnosti, glavna prednost marihuane in njenih derivatov pred alkoholom.

Seveda pa se konzumenti redko držijo samo ene droge - najpogostejši partner trave je alkohol. Klasično "stonažo" (eno veliko pivo na en špinel) je danes premagala kombinacija žganih pijač in energetskih napitkov, ki povzroča precej močnejše miselne viharje in prevrate. Nepravo mešanje lahko kaj hitro konča večer, ne preveč pogoltni pa z zmernim doziranjem dokaj elegantno zvozijo vsa vratca. Pregovor o zbijanju klina z novim pride na misel tudi prenekateremu, ki lajša alkoholnega mačka s poštenim odmerkom THC-ja ob prvi jutranji kavi.

Ob stereotipu "vstopne" droge, ki pogosto spremlja marihuano, pa se zaradi njene ilegalnosti skoraj ne omenja, da je tudi preferenčna izstopna droga. Heroinski odvisniki v agoniji svoje bolezni trave ne prenašajo, saj jih zaflešira in onesposobi za delovanje. Zato pa je za številne tolikanj bolj dobrodošla po opustitvi heroina, ker vsi ne morejo opustiti navade rednega zadevanja. Alkohol ob tem prehodu znova lahko povzroči odvisnost, prav ta pa pri rednih uživalcih marihuane ni dokazljiva skoraj 70 let po tem, ko je bil kanabis globalno inkriminiran.

Alkohol pri pivcih pogosto sproži agresivni naboj, učinek kanabisa pa je diametralno nasproten. Morda so najboljši primer za to nogometni navijači - od popularizacije kadil med mlajšimi generacijami je sladkobni zelenjavni dim pogosto prisoten med "ultrasi", policisti pa raje pogledajo stran. Razlog ni samo nesmiselnost preganjanja, marveč tudi pohlevnost krotkih ovčic, ki jih je v oblakih trave težje aktivirati za kakšna skrajna huliganska dejanja. Kronično kajenje od prvih dnevnih ur je danes postalo način življenja. Ne samo za ameriške reperje ali domače rejverje, ampak tudi med starejšim prebivalstvom. Kronični kadilci so ponavadi povsem funkcionalna bitja, ki med delom namesto na šilce izginejo na dim. Pri vseh nevarnostih, ki jih prinašajo nekateri poklici, to ostaja zelo intimna domena posameznika, ki lahko kadilsko razvado pred šefi skriva desetletja. Resda je kajenje dandanes precej bolj pozornost zbujajoče kot nekoč, tako da je za takšno početje treba imeti tudi prostor ali krinko. Eden izmed starih kadilcev že desetletja svojo najljubšo mešanico tobaka in kanabinoida tlači v izpraznjene cigarete, ki zgolj nenavadno dišijo.

Kanabis igra danes v družbi precej nenavadno, ambivalentno vlogo - čeprav je označen za drogo, vendarle uživa ugled in zaupanje dobršnega dela prebivalstva, ki v uživanju marihuane ne vidi kriminalnega dejanja. Sodobne raziskave prinašajo podatke, ki so precej v neskladju z doslej veljavnimi resnicami. Zadnji mit, ki je padel prejšnji mesec, je tisti o cvrtju možganov uživalcev kanabisa. Inteligenčni kvocient se po prenehanju uporabe vrne na raven pred začetkom uporabe. Tako pravi kanadska raziskava skupine psihologov. Prerekanje o škodljivih ali nevarnih posledicah uživanja pa je dejansko precej jalovo početje. Vsak mora zase vedeti, kaj je dobro zanj.