Vstajenje

Tudi Boss se je pridružil gibanju, ki hoče v Ameriki zamenjati režim

Končno si lahko oddahnemo: tudi Bruce Springsteen je oznanil, da je Bush tako zamočil, da se ga je treba znebiti. In to čim prej. Po možnosti 2. novembra. Boss se bo oktobra z več kot dvajsetimi bendi in muzikanti, med katerimi so tudi REM, Pearl Jam, Dixie Chicks, James Taylor, Jurassic 5, John Mellencamp, Bonnie Raitt, Jackson Browne, Babyface, John Fogerty, Bright Eyes in Dave Matthews Band, odpravil na veliko turnejo po Ameriki, specifično - po devetih državah, ki še "visijo" in pri katerih še vedno ni jasno, kam bodo zanihale, proti Bushu ali proti Johnu Kerryju. Ergo: 1. oktobra bodo štartali v Pensilvaniji in se potem zarolali skozi Severno Karolino, Ohio, Michigan, Iowo, Minnesoto, Missouri in Wisconsin... vse do velikega finala - na Floridi, pojmu "visenja". 28 mest - 34 koncertov. V aranžmaju liberalne organizacije MoveOn.org in pod zastavo krilatice Glasujte za spremembo bodo zbirali denar, ki bo šel za protibushevsko kampanjo... ee, za "iztiritev desničarske republikanske agende in Georgea W. Busha", kot piše na spletni strani organizatorjev.

Vsi udeleženci te protibushevske parade poudarjajo, da gre za najpomembnejše volitve v njihovem življenju. Tudi Springsteen, ki ni bil še nikoli tako politično direkten: "Predstaviti skušamo progresivne ideale in v Beli hiši zamenjati administracijo." Dalje: "Naš cilj je spremeniti politiko vlade." In dalje: "Ameriška vlada se je preveč oddaljila od ameriških idealov." Za New York Times je napisal celo kolumno, v kateri je pojasnil, da se je sicer vedno zavzemal za "ekonomsko pravičnost, državljanske pravice, humano zunanjo politiko, svobodo in dostojno življenje vseh državljanov", da pa se ni nikoli mešal v politiko, toda "letos je stava na volitvah preveč visoka, da bi sedel križem rok". Boss, ki ni bil proti invaziji na Afganistan in ki je po 11. septembru čutil enotnost nacije brez primere, je iraško vojno razglasil za "nepotrebno", Bushu pa očital tudi deficit in davčno reformo, s katero so profitirali le "korporativni šefi in dobro stoječi kitaristi". Republikanci so po pričakovanju ponoreli. Še več, ob novici, da bo Boss rokenrolal proti Bushu, so bili razkačeni, šokirani in užaljeni. Izdaja! Bruce Springsteen se jim je zdel vedno tako vseameriški, da so ga imeli za svojega. Bolje rečeno: tako kot si gangsterji, patetični bedaki in pijani direktorji, ki se jim zdi, da so v življenju previharili viharje, vedno vrtijo My Way, so si republikanci vedno vrteli Born in the USA. Zdaj bodo spet prešaltali na My Way.

Sredi osemdesetih, v času "Reaganove revolucije", si se lahko izognil marsičemu, le eni reči se nisi mogel - Springsteenovi viži Born in the USA. Udrihala je od povsod. Z vseh strani. Divje, jezno, strastno, zrevoltirano. Mnogim se je zdelo, da gre za patriotsko himno Reaganu in njegovi politiki, za apologijo Reaganove Amerike. Nasedli so celo sami republikanci, bolje rečeno - republikanska stranka jo je hotela uporabiti kot geslo svoje predvolilne kampanje. Boss ni trznil. Le zakaj bi? Viža Born in the USA je bolj kot ne kritika reaganizma, republikanstva in ameriškega imperializma. Če namreč prisluhnete besedilu, zlahka ugotovite, da gre pravzaprav za izpoved ameriškega fanta, ki so mu v roke porinili puško in ga poslali v Vietnam, ko pa se je vrnil domov, je ostal brez vsega - brez službe, brez doma in brez svobode. Recesija in brezposelnost sta ga ubili, pa četudi je born in the USA. Fotografija prijatelja, ki je ostal v Vietnamu, je vse, kar ima. Ain't got nowhere to go. Fant, ki pravi, da je bil rojen v mrtvem mestu in da zdaj nima kam, ne izgleda ravno kot podpisnik Reaganovega sna, ne. Toda viža, ki jo je hotel Boss - pod naslovom Vietnam - vključiti že na svoj prejšnji album, Nebraska, na katerem je zapel skozi oči množičnega morilca Charlieja Starkweatherja (leta 1958 je pobil kopico ljudi in končal na električnem stolu), je postala tak hit, da se je zdelo, da jo bodo tudi uradno razglasili za novo ameriško himno. Status neuradne ameriške himne je itak dobila, magari nehote. O Reaganu sredi osemdesetih v Ameriki ni bilo konsenza, daleč od tega, o Bossu in albumu Born in the USA pač. Njegova turneja je zrušila vse rekorde.

Vietnam je bil eden izmed Springsteenovih leitmotivov - stalno je pel o tej travmi, ki je pokopala generacijo, razbila Ameriko in zasenčila prihodnost. Njegove pesmi so bile dolga obsodba ameriške vojaške intervencije v Vietnamu, dolgo naštevanje socialnih in psiholoških posledic ameriške brutalnosti in dolgo žalovanje za vsem, kar je vietnamska vojna v Ameriki ubila. Če vprašate Bossa, otroka industrijskega, proletarskega New Jerseyja, potem je vietnamska vojna Ameriki vzela nedolžnost, mladost, občutljivost in glorijo. Po drugi strani pa je - tako kot nekoč Woody Guthrie - ves čas pel o tesnobi odpuščenih, ponižanih, preganjanih, brezdomnih in usmrčenih, brezdušnosti razslojevanja in tihem obupu imigrantov. In seveda - o policijski brutalnosti. Ko je leta 2000 udaril s protestnim songom American Skin, ga je hotel Rudolph Giuliani, "železni" župan New Yorka, prepovedati - song je pač govoril o Afričanu, Amadouju Diallu, sicer rezidentu New Yorka, ki ga je leto prej prerešetalo 41 policijskih strelov. "Ubijejo te lahko že zato, ker si v ameriški koži... 41 strelov... 41 strelov... 41 strelov." Giulianijevi fantje so Springsteena razglasili za "umazanca" in "pedra".

Toda Bossov zadnji album, The Rising, so vsi spet pričakali s himnami in ovacijami ter ga razglasili za "kulturni dogodek". Mediji so mu spet jedli iz roke. Vsi so se spet strinjali - ja, to je to! To smo mi! Ni čudno: to, kar je album Born in the USA naredil za obdobje Reaganove Amerikane, je album The Rising storil za obdobje Busheve Amerikane - prišel je kot šaman, kot katarzična uteha za nerazrešene, agonične dileme postseptembrske ameriške duše, za mentalni kaos Amerikane. Kot je zapisala revija Time, je "ameriško tesnobo spremenil v umetnost". Hja, spet - tako kot na albumu Born in the USA. Spet je povezal Ameriko - konsenzualno. In spet je zapolnil praznino. Z eno besedo: 11. september je vzel Bushu in ga vrnil ljudem. Zdaj je sklenil, da Bushu vzame še Belo hišo.

povezava