lepe za znoret

Orhideje so bile v Sloveniji pred leti eksotična neznanka. Zdaj pa na spletnih forumih zasledite gorečneže, ki si izmenjujejo podatke o tem, v kateri trgovini se je pojavila katera od teh čedalje bolj priljubljenih lončnic in katera trgovina čez mejo je, kar se tiče orhidej, zanesljiva. Še več, Društvo ljubiteljev orhidej pripravlja razstave in predavanja, ki so dobro obiskani, vrste društva pa so čedalje bolj strumne in skupinsko vpadajo v tuje rastlinjake. "Ko smo nazadnje organizirano potovali z avtobusom, je bil carinik vidno zbegan, saj ni vedel, kam naj nas uvrsti, ker smo ljubitelji orhidej tako različni, od upokojencev do dijakov," je pojasnila energična Andreja Schulz. In zakaj ravno orhideje? "Ker so tako seksi. Pa tudi izzivalne - tako so različne, da ravno to da vsaki dušo, ki jo moraš poiskati. Sem tudi potapljačica in vem, da je morje zelo raznovrstno, ampak ne toliko kot orhideje. Ta raznolikost je hudo nora."

V neki bežigrajski soseski, kjer je upokojena direktorica uspešnega podjetja doma, takoj padejo v oči barvite knjige in revije o Andrejinih ljubljenkah. "Sicer pa, ko grem na internet in začnem iskati informacije o orhidejah, sem lahko za računalnikom tudi do tretje ure zjutraj. Znanje o orhidejah je jama brez dna." Sicer je kadilka, a s cigareto v svoj miniaturni, računalniško vodeni rastlinjak ne gre nikoli. "Avtomatsko se odpira odprtina za zračenje in vklopi ogrevanje ter proizvaja hladna megla." V steklenem kotičku so bile nekoč limone in druge rastline, a orhideje so jih počasi popolnoma izpodrinile.

Ravno ob našem obisku se je oglasila še ena ljubiteljica orhidej in bodoča genetičarka Helena Lesar, ki je svojo malo ljubljenko pustila v Andrejinem steklenjaku na zdravljenju. "Orhideje imam rada, ker so lepe in nenavadne," je skromno pojasnila. "Orhideje so posebne lončnice, ponekod mistificirane. Recimo vsak samuraj, ki je hotel kaj veljati, je moral doma gojiti svojo orhidejo," jo je dopolnila Andreja. Rožam tudi govori in pri tem ima v glavi, da se pogovarja z vsem svetom, saj so se v njenem zelenem kotičku znašle gostje z vseh vetrov, na nekaterih se je ohranil še listek s ceno, recimo 200 evrov.

Obrekovane

Ljubezen do orhidej se ponavadi začne z naključjem, ki pa lahko ima posledice precejšnjih razsežnosti. Pri petindvajsetletnem Tomažu Jevšniku se je začelo enostavno: "Orhidejo sem nameraval podariti sestri, zgodilo pa se je, da lončnice nisem mogel dati." Prevzele so ga, kakor pravi, lepota, oblika, nežnost. "Marsikdo pravi, da je kičasta. Sploh te nove vrste so že preveč žareče. Včasih se mi zdi kakšen cvet tako lep in sočen, da me prime in ga kar ugriznem. A niso hrana, so bolj okrasne vrste. Razen seveda vanilje, ki je najbolj znana industrijsko gojena orhideja."

Navdušila ga je tudi statistika o orhidejah. "To je največja družina na svetu, ki šteje 27 tisoč vrst. Kar 75 odstotkov orhidej raste na drevesih in večina ljudi misli, da so zajedavske rastline, a v resnici niso." Zaradi orhidej se je Tomaž začel zanimati za tropske gozdove in zdaj zbira denar za potovanje. "Strašno si želim obiskati džunglo, kajti to je žarišče življenja. V Ekvadorju, recimo, živi okrog štiri tisoč različnih vrst orhidej, v vsej Evropi pa le 15 tisoč vseh rastlinskih vrst."

Strast do orhidej se je pokazala v Tomaževem diplomskem delu, v katerem je opisal, kako je poskušal iz semena vzgojiti orhidejo. "O orhidejah se nasploh ve le malo. Vsako leto odkrijejo od dvajset do trideset novih vrst. V Sloveniji pa smo pri orhidejah zelo zaspani. Ni nobene literature, na fakulteti pa me na začetku sploh niso razumeli, kajti koga naj bi v Sloveniji zanimale tropske rastline, če je ta trg že popolnoma monopolizirala Nizozemska." Že samo seme je zelo težko dobil: "V svetu so to že napol avtorske pravice. Usmilil se me je neki Francoz, ki mi ga je uspelo prepričati, da sem res študent in da njegovega semena ne bom zlorabljal."

V času študija je postal predsednik Društva ljubiteljev orhidej, ki sedaj šteje prek petdeset članov, in začel negovati grandiozno zamisel: gojenje orhidej v Prekmurju. Na začetku je bila zamisel nekaj, o čimer se je pogovarjal ob pivu, toda zdaj je dobila povsem realne razsežnosti v Dobrovniku. "Ukvarjal se bom izključno z gojenjem." Zato bo Velenjčan, ki je študiral v Ljubljani, večino časa preživel v Prekmurju. "Od Nizozemcev bi dobivali mlade orhideje in bi to najbolje prodajano lončnico zadnjih petih let v Evropi gojili do primerne velikosti." Na leto bi tako na trg iz Prekmurja v svet odpotovalo okrog 450 tisoč eksotičnih lepotic. "V ZDA so orhideje na drugem mestu takoj za božično zvezdo. V Evropski uniji jih sploh ne zmorejo toliko pridelati, kolikor se jih potem proda."

Čeprav je njegova diploma sprožila val diplomskih del, ki se ukvarjajo s podobnimi temami, prizna: "Tudi jaz sem pomoril lep kupček orhidej. Pa jih verjetno še bom." Da bi se drugi učili na njegovih napakah, je napisal serijo člankov za Moj mali svet. "Zdaj sem se končno razjezil na veliko praznino, kar zadeva gradivo v slovenščini, in se odločil napisati čim bolj uporabno knjigo o orhidejah."

Sicer v Sloveniji že imamo knjigo, ki je vrisala na zemljevid vse domače orhideje. Avtor Vlado Ravnik se s slovenskimi orhidejami ukvarja že štirideset let, na slovenskih tleh je naštel šestinsedemdeset vrst orhidej, najbolj pa ga je zanimala kamniška murka. "Pri njih se spreminja barva, kar je zbudilo mojo pozornost." Vlado, nekdaj zaposlen na biotehniški fakulteti, pravi, da estetsko slovenske orhideje niso vpadljive in so ga zanimale zgolj morfološko oziroma opisovalsko. "Nekatere (vrste mačjega ušesa) znajo goljufati in od daleč spominjajo na insekte, to jim pomaga pri oprašitvi in nadaljnji oploditvi." Drugače od drugih slovenskih orhidej je posebej zaščiten lepi čeveljc, ki lahko velja tudi za prvaka v lepoti. "Vse slovenske orhideje so zelo občutljive za gnojilo, z gnojenjem jih bodo tudi iztrebili."

Vonj po čokoladi

Presajen lepi čeveljc, pa tudi še kakšno drugo avtohtono lepotico boste našli na Trubarjevi domačiji pri Branislavu Cvetku. Poleg vrtnih lepotic v steklenjaku, razporejenih po posebnem redu (zgoraj tiste, ki imajo rade toploto, spodaj manj občutljive), ima tudi tuje eksote, med drugim orhidejo, ki v času cvetenja diši po čokoladi.

"Seveda so mi prešle kakih petkrat tako rekoč vse. Vztrajnost je potrebna, drugače se ne da. Recimo, v rastlinjak se je sredi zime zaletel ptič, temperatura je padla in od mrazu so poginile skoraj vse," je dejal, stoječ pod strašljivo dolgimi zračnimi koreninami. "Te," je dvignil prst, "živijo tako rekoč od nič. Od zraka in vlage v njem."

Nikoli ne reže cvetov svojih orhidej: "Razen če mi pes umre, potem gre v grob z orhidejo," in je pogledal dva razigrana kokeršpanjela. "A to se zgodi le poredko," je dodal.

Upokojeni nevropsihiater se je začel za orhideje zanimati pred približno štiridesetimi leti. "Imel sem strica, ki je veliko potoval in mi je poklonil kake štiri orhideje." Tedaj je bil orhidejski pionir na slovenskih tleh. "Orhideje so bile še na Bledu, v vili, a kako so prišle tja, ne vem."

Poiskal je somišljenike v Nemčiji in Avstriji ter kot član njihovega skupnega združenja dalj časa dobival iz zamejstva tiskano gradivo ipd., kasneje pa je bil pobudnik ustanovitve slovenskega društva. "Orhideje gojijo predvsem tam, kjer je življenjska raven dovolj visoka," je opazil Branislav. Saj orhideje, cenejše od desetih, petnajstih evrov, ne boste našli. "Preden vzgojite orhidejo, traja šest, sedem let. Proces je zahteven, zato pa so tako drage." In kaj meni o sotrpinih iz tujine, s katerimi je imel opravka? "To so ljubitelji, ki razmišljajo komercialno." Se je tudi on kdaj okoristil s konjičkom? "Bog ne daj! Absolutno sem nekomercialen, še pošenkam jih kdaj." Je to potem strast? "Prej bi rekel - zanimanje. Orhideje so v rastlinskem svetu to, kar je človek v živalskem. Izredno prilagodljive, ni ga kraja na svetu, kjer jih ne bi bilo, razen če so izropane."

Na meji preživetja

Le dva dneva pred našim obiskom se je vrnil s popotovanja po štirih afriških državah in pravi, da je bila to ena od tistih redkih poti, s katerih ni prinesel niti ene orhideje. "Veliko potujem in z vsakega potovanja sem prinesel orhidejo, če sem jo le našel." Razmišlja o tem, da bi naslednjič šel na Madagaskar, kajti tam je orhideja z največjim cvetom, ki je bila uganka tudi za Darwina. "Odkril je žuželko, ne pa tudi rože, ki bi bila primerna zanjo. Šele veliko let kasneje so našli Angrecum sesquipedale, ki je pojasnila anatomske posebnosti žuželke."

Branislav je videl orhideje v Tibetu, vtisnile so se mu v spomin na Filipinih, presenetile so ga na ulični tržnici v Vietnamu ... V Južni Afriki so ga domačini grdo gledali, ko je odžagal poganjek orhideje. "Rekli so mi, da jim uničujem naravno bogastvo, a sem pojasnil, da to počnem na pravilen način." Sicer se strinja, da se orhideje večinoma vzamejo iz narave barbarsko in s tem potiskajo nekatere vrste na rob preživetja.

Nekatere vrste orhidej so zaradi redkosti v naravi izredno cenjene, saj vrednost posamezne rastline doseže tudi 2000 ameriških dolarjev. Po podatkih Svetovne carinske organizacije (WCO) je vsako leto v mednarodni trgovini udeleženih okoli 10 milijonov živih osebkov orhidej. V Sloveniji nadzorujejo promet z ogroženimi vrstami orhidej na Ministrstvu RS za okolje in prostor ter na Agenciji RS za okolje. Toda od tam nam niso sporočili podatka o tem, da bi kaznovali kakšnega nepridiprava, ki je bodisi iz ljubezni do eksotov bodisi zaradi zaslužkarstva kršil konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Konvencija, ki se ji je Slovenija pridružila pred štirimi leti, varuje celotno družino Orchidaceae, kar pomeni nadzor nad trgovanjem z več kot 20 tisoč do danes opisanimi vrstami in tisoč njihovimi križanci.

Izjema so le umetno razmnožene orhideje (te morajo imeti posebno potrdilo, da so iz rastlinjaka) ali recimo industrijsko gojeni osebki iz rodu Vanilla. Zaradi nedovoljene trgovine z rastlinami je za pravne osebe predvidena denarna kazen za prekršek v višini do 8.000.000 tolarjev, za samostojne podjetnike do 4.000.000 tolarjev ter do 140.000 tolarjev za fizične osebe, za hujše kršitve pa je zagrožena tudi zaporna kazen do treh let.