Čas nestrpnosti

oblasti sicer stalno in vztrajno propagirajo idilično podobo Egipta, enotnost, strpnost in usklajenost muslimanskega in koptskega prebivalstva, a medverski spopadi in incidenti se nadaljujejo

Koptski papež Šenuda III. med božično mašo

Koptski papež Šenuda III. med božično mašo
© Matjaž Kačičnik

Najnovejše težave v odnosih med muslimani in Kopti v Egiptu so se začele konec novembra, ko je skrivnostno izginila Constantine Wafaa, žena koptskega duhovnika iz vasi Beheira, ki leži 150 kilometrov severno od Kaira. Brat pogrešane je izginotje prijavil krajevni policiji, ta pa naj bi bila družino nekaj dni kasneje obvestila, da se je Constantine spreobrnila in se menda zadržuje pri neki muslimanski družini v Kairu. Zaskrbljenih Koptov iz Beheire policijska razlaga ni niti najmanj zadovoljila, saj so bili prepričani, da je bila Constantine ugrabljena in domnevno prisiljena spremeniti vero. Začeli so protestirati pred škofijo v Beheiri, medtem pa se je razširila še druga zgodba o izginotju, po kateri naj bi se bila Constantine zaljubila v svojega šefa Mohameda El Marguna, ta pa naj bi jo bil prepričal, da je edini način, da se lahko poročita, če ona prestopi v islam. Egiptovska zakonodaja sicer ne določa, da naj bi bil vsak, ki se želi spreobrniti, najprej napoten v cerkev, kjer naj bi se o svoji želji pogovoril s posebno komisijo, vendar je to v takšnih primerih nenapisano pravilo in uveljavljena praksa. Krajevna policija je Constantine še vedno zadrževala in Kopte, ki so začeli protestirati pred škofijo v Beheiri, vsak dan "hranila" z lažnimi obljubami o izpustitvi, nato pa sporočila, da je duhovnikovo ženo premestila v Kairo. Naslednji dan je nekaj tisoč Koptov protestiralo v Beheiri, Asjutu, mestu v Gornjem Egiptu, kjer živi veliko egiptovskih pravoslavnih kristjanov, in Kairu pred Markovo katedralo v Abasiji, kjer ima sedež koptski papež in patriarh Amba Šenuda III. Ker je protest dobival vse večje razsežnosti in se je vznemirjenje zaradi nastalega položaja stopnjevalo, je papež Šenuda III. telefoniral vodji predsednikovega osebja in ga prosil, naj o dogajanju obvesti predsednika Hosnija Mubaraka. Policija je cerkev nato obvestila, da bo Constantine naslednji dan na voljo za pogovor s cerkveno komisijo. Ker pa se napoved naslednji dan do popoldneva še ni uresničila, je jezna množica pred katedralo, ki so jo obkolili številni pripadniki posebnih protiizgredniških policijskih enot, začela kamenjati policiste. Več deset policistov in demonstrantov je bilo ranjenih, štiriintrideset protestnikov aretiranih, papež pa je protestno odpovedal svojo tedensko mašo in se odločil za prostovoljno osamitev v samostanu v Wadi Natrunu. Pozno zvečer je policija Constantine le izročila cerkvenim oblastnikom. Ti so jo odpeljali na dobro zastraženo tajno lokacijo, javnost pa je morala na konec zgodbe počakati še dober teden. Constantine je tedaj spregovorila in dejala, da se je rodila kot kristjanka, je kristjanka in bo tudi umrla kot kristjanka.

"Zadeva bi se bila lahko končala zelo hitro, če bi policija Constantine takoj izpustila in nam dovolila, da jo izprašamo," je dejal škof Moussa, član cerkvene komisije. "Cerkev ne nasprotuje nikomur, ki se želi spreobrniti. Vendar verjamemo, da je naša pravica, in takšno je tudi nenapisano pravilo, ki ga lahko enačimo z zakonom, da se s takšnim človekom pogovorimo in se prepričamo, da ni pod nobenim pritiskom, da s spreobrnitvijo ne poskuša rešiti osebnih težav in si to resnično želi," je še povedal med Egipčani zelo priljubljeni škof. Ta razlaga verjetno le potrjuje govorice, da naj bi bila imela Constantine hude težave v zakonu. Po prometni nesreči so morali njenemu možu, koptskemu duhovniku, amputirati obe nogi in Constantine naj bi bila rešitev zakonske krize iskala v ločitvi, ta pa je možna le, če se ženska spreobrne. Večino Koptov, s katerimi sem se pogovarjal v Kairu, sploh ni motila domnevna Constantinina spreobrnitev. "Vsakdo lahko dela, kar hoče, in se odloči za katerokoli religijo želi, jezi nas ravnanje oblasti v tem primeru. Z njim so na površje splavale vse težave, s katerimi se Kopti v Egiptu spoprijemamo iz dneva v dan, država pa si ne prizadeva, da bi našla rešitev, ampak vedno le pomiri ozračje do naslednjega izbruha. Jezni smo, ker se je sedaj jasno pokazalo, da nimamo vsi enakih pravic in da smo Kopti drugorazredni državljani," je bil odgovor večine.

Ravnanje oblasti je bilo v skladu z njenim načinom reševanja težav ob podobnih medverskih izbruhih zadnja leta. S surovo prisilo, skrajno nekompetentno in neprofesionalno, tako da je večkrat prilila olja na ogenj, namesto da bi ga gasila. S tem so vsaj malce trdnejše temelje dobile obtožbe nekaterih koptskih duhovnikov o domnevnih prisilnih spreobrnitvah mladih kristjank. Te naj bi bile zadnje čase pogoste predvsem v Asjutu v Gornjem Egiptu, kjer muslimani menda z denarjem, s stanovanji in z drugimi dobrinami mlade Koptinje prepričujejo, naj se spreobrnejo. Neenakopraven položaj v družbi se kaže tudi v tem, da vse od leta 1981 za guvernerja ni bil imenovan niti en Kopt, delež pripadnikov krščanske manjšine v diplomaciji, sodstvu, pa tudi med visokimi policijskimi in vojaškimi predstavniki pa je minimalen. A res je tudi, da so Kopti premalo politično angažirani in da se včasih preveč zanašajo na to, da bo država sama od sebe rešila njihove težave. Prebivalstvo v Egiptu bliskovito narašča in s tem tudi potreba po verskih objektih. Muslimani nimajo z gradnjo mošej nikakršnih težav, Kopti pa morajo za gradnjo vsake cerkve premostiti vrsto težav, pridobiti številna dovoljenja, med drugim od organov državne varnosti, in dobiti celo odobritev samega predsednika Mubaraka. Tako se je tik pred novim letom v vasi Damašau Hašim blizu Minje v Gornjem Egiptu zgodil še en incident. Kopti so prosili za dovoljenje za gradnjo cerkve, vendar je bila njihova prošnja zavrnjena. Neka koptska družina je začela graditi malce večjo stanovanjsko hišo, za katero je sicer pridobila vsa dovoljenja, pa so se med sovaščani muslimanske vere začele širiti govorice, da želijo Kopti zaradi prepovedi gradnje cerkve v verski objekt spremeniti kar svoje stanovanje. Te govorice so začinile še nove, da naj bi bila družina spodbujala sovernike, naj molijo v novi hiši, zaradi česar se je napeto ozračje pregrelo in večstoglava množica muslimanov se je odpravila na uničevalni pohod nad hišo. Policija je izbruh nasilja s streli v zrak preprečila, vendar je bila ena izmed "mirovniških" krogel usodna za Mohameda, osemnajstletnega muslimanskega študenta. Oblasti so v vasi močno okrepile policijski nadzor in uvedle policijsko uro, vendar je to spet le ukrep za umiritev, ne pa tudi za rešitev težav.

Čeprav so se strasti umirile, so Kopti novo leto vseeno dočakali z mešanimi občutki in v negotovosti. Občutki so bili mešani zaradi novih incidentov in zaradi pete obletnice Al Koše, medverskih nemirov v vasi Al Koša v Gornjem Egiptu. Incident, ki se je začel s prepirom med koptskim trgovcem in muslimansko stranko, se je končal s pravim pokolom, z enaindvajsetimi mrtvimi Kopti in dvema muslimanoma ter petdesetimi požganimi hišami, trgovinami in skladišči. Za hitrejše zastaranje in "pozabo" incidenta naj bi vas celo preimenovali v Dar Es Salam, kar v arabščini pomeni hiša miru. Vzrok negotovosti pa je bila odločitev papeža Šetute III., da bo ostal v prostovoljni osami, dokler oblasti ne bodo izpustile vseh štiriintridesetih priprtih demonstrantov. Nihče ni vedel, ali slavnostna božična maša v Markovi katedrali, ki jo vsako leto vodi papež, sploh bo. Med prečkanjem Nila v Luksorju sem se zapletel v pogovor z enim izmed domačinov. Po imenu in tudi po videzu je bilo očitno, da je Kopt, in ko sva obdelala vse vljudnostne in običajne fraze ter vprašanja, sem ga vprašal, kako kaže s slavnostno božično mašo. "Sedaj so se stvari umirile, policija je danes izpustila še zadnje protestnike in inšaala, če bo takšna božja volja, maša bo," je odgovoril. "Tukaj v Luksorju je mirno, težav ni, saj se ljudje dobro zavedajo, da bi ob najmanjšem incidentu oblast hitro naredila red. Luksor je turistično mesto in država si tukaj ne more privoščiti nobenih težav," je sklenil pogovor, pri tem pa skrbno pazil, da ga niso slišali drugi potniki na trajektu.

Božični večer je minil tako, kot se za tak praznik spodobi, letos s še posebej poostrenimi varnostnimi ukrepi. Sicer pa je v Egiptu zadnja leta nekaj povsem vsakdanjega, da vse cerkve zastražijo in varujejo policijske enote. Pravoslavni božič je bil letos šele tretje leto državni praznik in dela prost dan za vse Egipčane. Koptom je bilo v preteklosti za božič zakonsko dovoljeno vzeti dopust, vendar niso bili redki primeri nespoštovanja tega zakona in kaznovanja odsotnih delavcev. Težave so imeli na primer študentje, saj so številne univerze razpisovale izpitne roke tudi za božič, dan prej in dan pozneje. Sodne obravnave in drugi pomembni dogodki v drugih državnih ustanovah so redno potekali.

"Muslimani in kristjani v Egiptu izvirajo iz iste rastline, ki raste iz iste zemlje. Med njimi ni razlik," je Koptom ob njihovem božiču čestital predsednik Hosni Mubarak. Besede, ki naj bi utrdile narodno zavest in ponos, vendar pa koptskega vprašanja ne bodo rešile in glede na sedanje razmere v državi lahko le čakamo na nove medverske izgrede. Zatišje pred nevihtami, saj viharja pod avtoritarnim režimom predsednika Hosnija Mubaraka ne more biti.