Jugo radio

Sarajevo, točneje Baščaršija, je slabo desetletje po spopadih gostilo ducat mladih iz vseh držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v kateri se je večina teh mladih tudi rodila. Med druženjem mladih radijcev se je začel odpirati vir (pozitivnega) sarajevskega duha in slavonskemu rastafarijancu se je v čevapčičarni porodil "jebem ti čitavu Slavoniju na 89,3", ki je kasneje postal eden džinglov za napoved Cross radia v programu Radia Študent. Cross radio je nasledil Radijski most, ki je med letoma 1989 in 1992 v eter nad Ljubljano prinašal skupni program štirih radijskih postaj. Nato se je na Hrvaškem pošteno razplamtela vojna, sledile so Bosna in sankcije, ki jih je svet uvedel za Srbijo, tukaj pa smo se obrnili proti Evropi. A ne vsi. Zgodba o Cross radiu je zgodba o takih ljudeh.

Še vedno nekateri na novem ozemlju niso iskali razlik, ampak so iskali podobnosti na nekdanjem skupnem ozemlju. V dobi ignorance in izolacije (ter pred razcvetom interneta) je še bilo čutiti potrebo po medkulturni izmenjavi, pri navezovanju stikov pa so bili najproduktivnejši mladci, ki delajo na študentskih in mladinskih radijskih postajah in kanalih. Tudi zamisel za Cross radio se je porodila iz potrebe po obnovitvi izmenjave informacij o dogajanju v nekdanjem skupnem in referenčnem kulturnem prostoru, projekt pa je zagnala generacija, ki je v Jugi živela pred vojno. O izmenjavi programa so tuhtali spontano na dveh koncih; ob koncu 90. let, ko je bila post Juga v izolaciji, je zamisel prišla z beograjskega radia B92. V Ljubljani se je s podobno zamislijo ukvarjala ekipa Radia Študent, točneje Peter Barbarič in Matjaž Manček. Drugi je še danes ključni krosradijec pri nas, pa tudi na drugih postajah so po štirih letih oddajanja gonilna sila še vedno isti posamezniki, ki so stvar poslali v eter. Manček pravi: "Mlajša generacija za pridobivanje informacij uporablja svetovni splet, starejša pa je vezana na radio." "Ostala je navada poslušanja radia," obstanek Cross radia v Beogradu razlaga Dejan Ubović. Njegovi spomini na začetke Cross radia segajo na konec poletja 2000, ko so med Ljubljano in Beogradom potovala elektronska sporočila: "Ker je pobuda prišla iz baze radijskih ustvarjalcev, smo se hitro dogovorili o konceptu in temah." Še pred prvo oddajo so za sodelovanje pridobili tudi Radio Student iz Zagreba in februarja 2001 so prvo uro programa izpolnile tri ekipe, ljubljanska, zagrebška in beograjska. Nato se je radijski konvoj podaljševal ...

Išče se nova Azra

Vsakotedenska izmenjava minidiskov je sprva potekala kar prek avtobusnih zvez, pot med tremi prestolnicami pa je postala temelj za nadaljnje vključevanje vseh, ki jih je stvar zanimala. Potem so se pridružila še druga mesta: Sarajevo, sledili so Zrenjanin, Sombor, Novi Sad, Mostar, Banjaluka, Skopje, med zadnjimi krosradijci pa so Priština, Maribor in Zuerich. Sedaj, peto leto delovanja na dvanajstih postajah in po več kot 180 oddajah, si je Cross radio utrdil položaj pomembnejšega informatorja o dogajanju v alternativnih, underground in urbanih kulturnih okoljih novih držav. Manček poudarja pomen te povezave: "Na eni strani obstaja narek integracije v Evropo, pozablja pa se na reintegracijo s podobno mislečimi na ozemlju, ki je že bilo integrirano." Pri tem prej kot na jugonostalgijo merijo na skupno zgodovino tipa Buldožer-Azra-EKV in jo - glede na primernost radijskega medija za to - skušajo nadaljevati. Tako kot širijo underground obzorja, se trudijo tudi ohraniti zdravo mero zajebancije. Kontinuiteto glasbene progresivnosti utrjujejo z lestvico Cross radia (ogled trenutne na www.radiostudent.si), na kateri niso zgolj neznani bendi, ampak tudi taki, kot so Bast, Dubioza Kolektiv in Psycho Path. Živi primer proizvoda Cross radia smo nedavno spremljali na Metelkovi, ko je v Menzi nastopil (oziroma v živo spremljal francoski nemi film Le Revelateur) mostarski bend Vuneny. Težko je verjeti, da bi za Vunene brez Cross radia na miniturneji pod Alpami sploh izvedeli. Cross radio je katalizator sodobnega kulturnega ustvarjanja in skuša zbrati kakovostne izvajalce in zahtevnejše občinstvo. Promovira predvsem nove, uveljavljajoče se neodvisne ustvarjalce, posveča se tudi uveljavljenim kakovostnim ustvarjalcem in dogodkom, poroča o večjih zadevah, ki pomembno zaznamujejo posamezne kulturne prostore. To za Ljubljano pomeni poročanje o dogodkih od obletnice zasedbe Metelkove prek Druge godbe do LIFF-a. Program Cross radia lahko na ljubljanskem Radiu Študent poslušate v soboto opoldan, na mariborskem Maršu pa dve uri zatem. Ljubljanska ponovitev se zavrti v sredo opolnoči.

O poslušanosti ni točnih podatkov, saj krosovci ne delajo tovrstnih raziskav. Poslušanost je odvisna od ratinga posameznih postaj in je v različnih mestih in glede na lokalne navade različna. Prav Vuneny so povedali, da v njihovem okolju pač ni kulture poslušanja radia, Aleksander Vučković pa je poznavalsko razložil, da prispevke Cross radia pripravlja nacionalno mešana ekipa, ki pa večinoma prihaja iz vzhodnega, federalnega dela. "Hrvati tako ali tako ne poslušajo Studia 88 oziroma ga poslušajo le redki neobremenjeni. Tisti obremenjeni imajo Radio Široki Brijeg." Njegov sarajevski kolega Dino Čatović pravi, da poslušanost opazijo po "reakcijah ljudi, ki se jih dotaknemo. Pri tem je vedno nekaj sto ljudi, ki spremljajo dogajanje." Čeprav pravi, da se Crossu pozna njegova neprofitnost, meni, da "se to ne bo kar tako prekinilo".

Festivali

Izmenjavi podatkov z informativno vsebino in glasbe so dodali še akcije v skupnem prostoru: septembra 2001 so na Metelkovi pripravili prvi festival Cross radia. Srečanja so zatem pripravili še v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Njihov namen je bil, da se ista zadeva postavi na različnih krajih, priložnostno pa so se posvetili tudi turnejam naših glasbenikov. Dani Kavaš je imel v treh tednih Balkan Kros Tura osemnajst nastopov od Zagreba do Štipa. Manček pravi, da gre za prvo tako obsežno turnejo kakega ex-YU glasbenika na celotnem ex-YU ozemlju po vojni. Krosovci niso stavili na uveljavljene bende, ampak so skušali sfurati mlade sile, kar se kaže na lestvicah. "Letos je prvi neki no-name bend iz Prištine, za katerega so glasovali Srbi in Makedonci; v tem smislu gre za preseganje mentalnih ovir, ki so na tem območju prisotne," učinek analizira Manček in meni, da niso pomembne politične razlike, ampak - kot v Prištini oziroma pri bendu Retrovizor - kakovost glasbene produkcije, ki se lahko čedalje bolj primerja z mednarodno.

Če zanemarimo donacijo Evropske kulturne fundacije in osemmesečno finančno podporo Unesca, ki jo prav zdaj prejemajo, se krosovci ravno ne otepajo sponzorjev, prispevki posameznih radiev pa se malenkostno honorirajo iz sredstev za redni program. Skromen finančni vložek pa ima dobro realizacijo. Ko namreč odprete stran www.crossradio.org, se za zamudnike izpišejo novice, arhiv intervjujev v formatu MP3 in nekaj drugih rubrik, ki dopolnjujejo koncentrirano radiofonično poslušanje vsebin z namenom. In to v več jezikih. Cross radio namreč oddaja prispevke v jeziku radia, ki jih pripravi - srbskem, hrvaškem, slovenskem, makedonskem in angleškem. Slednji je rezerviran za prištinski Blue Sky.

Zgodba vsakega radia, ki prenaša Cross, je drugačna, aktivizem pa z leti delovanja postaja sestavni del boja Cross radia za obstoj na frekvencah, ki še zdaleč niso zagotovljene. Lani je krosovcem s kolektivno akcijo uspelo doseči, da je začel oddajati dober mesec prej ukinjeni makedonski radio Kanal 103, sicer tretji kanal nacionalnega radia. Letos jih je ob ponovitvi skopskih zapletov identična težava doletela sredi januarja v Somborju, kjer je nova politična klika umaknila Cross radio s programa, po vnovičnih medijskih pritiskih, protestih in pozivih pa se je vrnil na program radia Sombor.

Da meje Crossa niso nujno balkanske, kaže primer švicarskega radia LoRa, za sodelovanje s Cross radiem pa se zanimajo še drugi tuji radii, kot so dunajski FM4, Radio Fro iz Linza, berlinski reboot.fm in Resonance FM iz Londona. Šlo naj bi predvsem za posredovanje glasbenih novic in napovedi oziroma obnovo prispevkov v angleščini. Tujce zanima oboje, informacije in glasba. Krosovci bodo morda pripravili reden festival za širjenje prepoznavnosti, kjer bi se predstavljali Cross bendi. "Manjka festival, koncerti in na njih ljudje, ki bi širili meje Cross radia," pravi Dino Čatović. Tako kot naj bi se v prihodnosti srečevali poslušalci, se danes družijo tvorci in enkrat ali dvakrat na leto premlevajo svoje delo, ki ga med letom koordinirajo prek elektronske pošte in po telefonu. Ljudje sodelujejo predvsem prek izmenjave informacij in soustvarjanja programa, precej manj visijo skupaj fizično. Morda prav zato sledijo manjši kulturni šoki v živo: ko se je namreč v Sarajevu narisala celotna ekipa, ki pri nas skrbi za Cross radio, čudenju Sarajevčanov ni bilo konca: "Pri nas je radio one man band ..."

povezava

povezava