Nasvidenje v naslednji vojni
Zakaj je evropska elita naredila vse, da bi lahko žurirala z Bushem
Po dolgem času nas je spet obiskal Bush. In da bi bila teža obiska večja, je svojo evropsko turnejo začel v našem glavnem mestu - Bruslju. Ko pridejo naši politiki v Washington, nimajo nikoli velikih, dolgih govorov. Očitno jim ne pustijo. Toda ko pride Bush v Evropo, mu naši vedno pustijo, da ima velike, dolge govore. Jasno, tudi ob tej priložnosti ga je imel, začel pa ga je takole: "Veste, na tej poti v Evropo grem po velikih stopinjah. Pred več kot 200 leti je v Evropo prišel Benjamin Franklin in bil sprejet z velikim navdušenjem." In kot se spomni Bush, je bil Franklin tedaj v Evropi bolj znan kot Newton, Leibnitz, Voltaire in ostali evropski veleumi. Še več: "Skoraj ni bilo kmeta ali državljana, ki ga ne bi imel za prijatelja človeštva." In potem želo: "Sam sem računal na podoben sprejem. Toda zunanja ministrica Condoleezza Rice mi je rekla, naj bom realist." Ha! Ha! Ha! Razumete, ne, Bush se je malce pohecal. Atmosfero je hotel malce razbremeniti - in že kar vnaprej relativizirati svojo antiromanco z Evropo. Hej, glejte me - v resnici sem kul! Bil je hladen dan, sneg je naletaval, Bruselj je zmrzoval - Bush, nesojeni "prijatelj človeštva", je skušal Evropi vdahniti malce topline.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
