Slovenska Sibirija

Letos je marec vse prej kot spomladanski mesec. Vijugaste reke hladnega zraka s severa, ki tečejo prek Evrope v Sredozemlje, so zaustavile celo najbolj zagrete kolesarje. Ljubljana je zadekana od pet do nosu. V Rimu so zaradi hudega mraza opice v živalskem vrtu oblekli v puloverje. Jadranska obala je ponekod postala drsališče. V Veliki Britaniji je bilo prejšnji teden v Kentu in Sussexu zaradi obilnega sneženja zaprtih več kot 300 šol, na Škotskem pa 80. Ali kot je rekla znanka iz Sibirije: "Zdaj Evropejci vidijo, kam gre v Rusiji denar! Za ogrevanje! Za obvladovanje vremena!"

Ruski zdravniki odsvetujejo preventivno pitje alkohola. Vendar ni boljšega zdravila, ko ste že prezebli. Poleg tega kadilci, ki v svoji razvadi uživajo zunaj, hitreje zmrznejo kot drugi, kajti nikotin oži žile. Ljudje z izkušnjami v polarnih krajih svetujejo, da se, preden odidete na mraz, dobro najeste in se ne brijete oziroma ne nanašate na kožo kozmetike, ki vsebuje alkohol.

Vendarle so tudi v Sloveniji kraji, kjer vedo, kaj je to sožitje z vremenskimi ekstremi in kjer lahko prezebli Evropejci od domačinov črpajo za te mrzle dni koristno znanje. V Babnem Polju so januarja lani na hidrometeorološki postaji namerili -30,6 ° C. 23. oktobra 2003 pa se je v vasici, v kateri živi 283 ljudi, shladilo do -21 ° C. Toda letošnja pomlad v Babnem Polju je hladna, kot že dolgo ni bila. Sredi tedna, ko sva s fotografom ob šestih zjutraj stopila iz avta, je na termometru kazalo -29 ° C, v začetku tedna je temperatura padla pod trideset stopinj Celzija. Če si premočno zajel sapo, sta se nosnici zlepili. Suh sneg je škripal pod podplati, kakor na bregu sibirske reke Jenisej, mraz pa je kožo na obrazu napel kot na bobnu. Prenosnemu telefonu se je nemudoma začelo mešati: zaradi počasnosti je postal neuporaben.

"Veste, drugod po Slovenije so potresi in poplave, mi pa imamo mraz. Nekaj že mora biti," je pripomnila starejša domačinka Frančiška, ki je navsezgodaj pospravljala pasje drekce med metrskimi kupi snega. Z lopato in metlo je mahala z razgaljenim vratom, noge so ji "grele" prozorne najlonke, glavo pa je pokrivala le lahka ruta. "Kurente bi mogli pripeljati, da odženejo zimo," se je mladostniško nasmejala. Kaj ne marate mraza? Sodeč po vaših oblačilih ga dobro prenašate ... "Nimamo ga radi! Veste, koliko pokurimo? Dvakrat več kot v drugih vaseh iz iste občine. Sicer pa, če delate zunaj, sploh ni tak mraz."

Med hišami tu in tam ležijo drva in hlodi. Domačini pravijo, da pol leta pripravljajo drva, pol leta jih pa kurijo. "Če ni nobenega pri hiši, moraš uporabljati olje ali plin," je dejala Nevenka Ule, "hiša se vmes, ko si v službi, shladi tako, da ti, če zakuriš okrog četrte popoldan, ne koristi kaj dosti." Zato se nad babjepoljskimi dimniki nenehno kadi in družina Uletovih na zimo pokuri štirideset kubičnih metrov drv ali štiri tisoč litrov kurilnega olja. "Pa še zalogo imamo zmeraj. Drugače pa je pri nas zelo mirno, zadnje dni je bilo kristalno jasno."

"Glede na to, da smo v samem mednožju slovenske kokoške," se je pošalil Nevenkin mož Dušan, "bi moralo biti toplo. In bi bilo, če ne bi bilo Snežnika, tako pa nas ne prepiha." V Babnem Polju je namreč več dejavnikov, ki povzročajo nizke temperature. Kakor je pojasnil prof. dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko, so v Sloveniji ekstremne temperature doma v plitvih kotlinah na dokaj visoki nadmorski višini. "Infrardeče sevanje gre namreč s široko odprtih obzorij precej bolj neovirano v vesolje kot iz ožjih kotlin, ki jih obkrožajo okoliška pobočja, ki sevajo tudi navzdol proti dnu kotline."

Ohlajen, težek zrak obleži v kotlini kot voda v posodi in se s sevanjem še naprej ohlaja. "Tudi kadar je ozračje dokaj suho," je pojasnil Rakovec, "gre sevanje bolj neovirano v vesolje, vodna para je namreč najpomembnejši dejavnik t. i. tople grede." In če so tla še pokrita s snežno odejo, ki je dober izolator, je še toliko hladneje: "Kajti toplota, ki izhaja iz tal, tedaj ne more na površje. In kadar se pokrijejo vsi ti dejavniki - tedaj je lahko res pasje mrzlo! Podobno kot v Babnem Polju je recimo na Komni ali na Rakovcu."

Babno veselje

Ob našem obisku je polovica Babnega Polja ostala brez vode, preprosto zmrznila jim je v ceveh. Carinikom na mejnem prehodu s Hrvaško pa zaradi mraza ni hotel vžgati službeni avtomobil. "Če zvečer potegneš ročno - se zjutraj ne moreš premakniti z mesta!" so komentirali. Zato je Dušan Ule, ki je v teh krajih 28 let delal kot voznik avtobusa, za domače razmere izbrusil avtomobilske predpriprave na zimo. "Ko je še toplo, v rezervoar z gorivom zlijem deciliter čistega alkohola. Ta se pomeša z vodo in zgori, tako je rezervoar čist. Potem pa dodajam k nafti poseben dodatek." Skoraj vsi v vasi vozijo dizle. "Čeprav na tekočini za brisanje vetrobranskega stekla piše, da ne zmrzne do -40 ° C, tukaj ne zdrži. Zato uporabljam šampon, razredčen s kisom," je dejal, ko je na mizo postavljal steklenico dišeče medice. "Sicer se popije največ žganja, a med je zdaj bolj moderen."

Dušan Ule, ki je tudi skrbnik hidrometeorološke postaje, ima mraz najraje. "Zdaj sem pod pazduhami na primer čisto moker," je dejal potem, ko je z navadnim svinčnikom (kemični seveda zmrznejo) na postaji popisal številke. "Uradno to počnem dve leti. Prej ko postaje ni bilo, sem dvanajst let opazoval zase. Do tedaj pa je to 47 let počela moja mama." Njegova žena Veronika je še dodala: "Ker imamo pol leta mraz, pol leta pa zimo, nam ne raste nič drugega kot krompir. Fižola in solate ne pridelamo nič. Krompir in zelje - to je babnopoljsko veselje!"

Na sad premražene zemlje - krompir - so domačini posebej ponosni. "Stara sem, pa vam povem," je dejala natakarica v edinem baru daleč naokrog, "krompir je tukaj res najboljši. Drugje sem kupovala, je bil čisto voden. Tukaj je trd, ima močan okus." Pred kratkim se je v baru oglasil ljubljanski parček, samo zato, da se na lastni koži prepriča, kaj je to -29 ° C. "Veste, kaj mene moti," se je z rokami oprla na šank, "ves čas govorijo, kako je v Ratečah mraz, a tukaj je še bolj mrzlo. Pred leti nam je zmrznila centralna. Mož je šel na črpalko, pa ga ni in ni bilo. Začelo me je že skrbeti ..., če bi videli kaaaakšna vrsta je bila!" In še dodala: "Če čisto odkrito povem, me tukaj še poleti zebe." Da je tam lahko "zima" tudi v toplejši polovici leta, pričata jutranja podatka iz 7. junija 1962 (-5 ° C) in 14. julija 2000, ko je bilo "le" -2,4 ° C. Na dan žena leta 1976 je v Babnem Polju zapadlo 154 centimetrov snega.

Kud -39 ° C

Domačini imajo več teorij o tem, zakaj se kraj na 756 metrih nadmorske višine imenuje Babno Polje. Ena od njih pravi, da je bila med turškim vpadom vas popolnoma opustošena in le eni ženski se je uspelo skriti v kupu gnoja - po ustanoviteljici nove vasi je potem takem polje "babje". Ker se od kmetijstva iz razumljivih razlogov (leta 1929 so na primer neuradno namerili -39,6 ° C) ni dalo preživeti, se je pretežni del vaščanov ukvarjal s furmanstvom. Veliko prevoznikov hlodovine je s trebuhom za kruhom odšlo v tujino in zdaj je poleti v Babnem Polju zaradi množice francoskih avtomobilskih registracij kakor v Franciji.

Vendar pa tisti, ki so se v mrzle kraje priženili/poročili od drugod, menijo, da domačini še vedno najraje vidijo, da nihče ne ve za njih. Menda ravno v tem tiči razlog, da v Babnem Polju navkljub turistični atrakciji - mrazu in obilici snega - skorajda ni turizma. Še več, trije sogovorniki so neodvisno drug od drugega dejali, da je Babno Polje pravzaprav odmaknjeno od civilizacije: še televizijski sprejemniki tukaj lovijo le programe nacionalne televizije.

Vsi v Babnem Polju merijo temperaturo in se o vremenu pogovarjajo nič manj kot po "vremenskem kramljanju" znameniti Angleži. "Samo še o vremenu se pogovarjamo," je potrdila natakarica v baru. "Moj mož, stanujemo v zadnji hiši ob meji, je nameril -24 ° C, cariniki so jih imeli -28 ° C. Vsak nameri drugače." Če pridete v vaški Mercator, ki je tudi edina trgovina v vasi, vam bodo prodajalke postregle z novejšimi meritvami in podatkom, pri kateri hiši je najbolj mrzlo. Celo kulturno društvo se v teh krajih imenuje -39 ° C. Najbrž v spomin na čase, ko je imela babniška mularija proste šolske dneve, ker je v črnilnikih zmrzovalo črnilo.

A uslužbenci mejnega prehoda, ki so se na delo na evropsko mejo pripeljali iz Primorske, pravijo, da babniški suhi mraz sploh ni tako hud v primerjavi s kraško burjo, ki se zna zalesti v kosti. Telo se čez nekaj časa uskladi z naravo. Res pa je, da si morajo ilegalni prebežniki za ta kraj prej pridobiti odpornost proti mrazu.