.si bazar

V ponedeljek, 4. aprila, natančno ob desetih zjutraj se je začela liberalizacija slovenskih internetnih domen s končnico .si. V svetu je že dolgoletna praksa, da si lahko slehernik z malce sreče in z majhnim denarnim vložkom pridobi privlačen spletni naslov s končnicami .com, .net, .org, .tv ali .info. Domene .si pa so bile rezervirane predvsem za izbrance. Register domen .si vodi Arnes in ta je pravnim subjektom podeljeval zgolj eno samo domeno, kot denimo je Mladina dobila registrirano domeno www.mladina.si. Po novih, svobodnejših pravilih pa bo lahko vsak slovenski poslovni subjekt - od samostojnih podjetnikov in kulturnih delavcev navzgor - registriral po dvajset internetnih domen, in to povsem poljubnih. Po sistemu, kdor prej pride, prej melje. Druga novost pri slovenskih spletnih domenah so tudi registrarji, nekakšni posredniki pri registraciji domen. Kdor bo hotel pridobiti domeno ali podaljšati njeno veljavnost, bo moral to storiti prek registrarja, ta pa mu bo zaračunal stroške posredništva. Posel s slovenskimi domenami je očitno kar zanimiv. Po besedah Barbare Povše Golob, vodje registracije domen pri Arnesu, je za status registratorja zaprosilo kar 65 slovenskih podjetij. Najem domene .si je bil doslej brezplačen, po novem pa bo Arnes za letni najem zaračunaval 4000 SIT + DDV. Koliko bo plačal uporabnik, bo odvisno od tega, katerega registratorja si bo izbral. Registratorji pač lahko zaračunavajo, kolikor hočejo. Po bežnem pregledu je mogoče ugotoviti, da je povprečna cena 5000 SIT + DDV, torej za posredništvo zaračunavajo le tolarskega tisočaka. Najdejo se tudi primerki, ki ponujajo posredništvo za tri tisočake ali v paketih z zakupom prostora na svojih strežnikih. Sicer pa slovenski posredniki za registriranje tujih domen .com, .org in tudi nemških .de prav tako zahtevajo 5000 SIT na leto. Ker naj bi želena spletna domena pripadla tistemu, ki jo bo prvi registriral, registratorji morebitne stranke mamijo z oglasi, naj si domeno rezervirajo že danes. Toda vse skupaj je bolj kot ne nateg. Pri Arnesu že nekaj časa opozarjajo, da je takšna rezervacija nemogoča, sicer pa je mogoče preveriti, kdo je trenutni lastnik domene oziroma ali je domena morda še prosta. Kdo bo domeno dobil, bo odvisno tudi od tega, kako hitro bo registrator seznam domen poslal Arnesu. "Registratorji pri sebi delajo vrsto. Po vrsti vlagajo vloge, ki so jih prejeli. Strankam pa lahko obljubijo, da bodo vloge poslali v tem vrstnem redu. Najbolj zagrizeni za domene so šli k več registratorjem in so pri njih rezervirali domeno upajoč, da bo vsaj enemu izmed njih uspelo," pravi Barbara Povše Golob.

Liberalizacija pridobitve spletnih domen, ki so za lastnike spletnih strani bistvene za lažjo prepoznavnost, pa lahko pomeni, da se bodo nekateri slovenski subjekti znašli v sporu, saj bodo hoteli pridobiti domeno zase. Spori zaradi domen niso nič novega. Pred nekaj leti smo bili priča trgovanju z najbolj razširjenimi in priljubljenimi domenami .com, ko so korporacije plačevale tudi po nekaj sto tisoč dolarjev, da so odkupile najbolj zaželene domene, ker so bile pač v najemu kakega podjetneža, ki si jih je vnaprej rezerviral. Tako imenovano skvotanje domen pa je dobilo epilog v sodnih procesih, saj so podjetja, pa tudi slavne osebnosti boj za svoje domene raje prepustili odvetnikom. Podobno bo sedaj v Sloveniji. Novi sistem registracije bo povsem avtomatiziran in Arnes ne bo preverjal, ali je denimo domeno www.mercator.si resnično registriral Mercator.

Za tovrstne morebitne spore bo Arnes ustanovil poseben organ, alternativno razsodišče za domenske spore (ARDS), po zgledu podobnih arbitražnih organov v tujini. Tisti, ki sproži spor, bo moral dokazati, da ima pravico do neke domene in da njen nosilec nima te pravice ali blagovne znamke. Ali pa da je bila domena registrirana v slabi veri ali s slabimi nameni, torej za izsiljevanje ali preprodajo. Kadar pa tisti, ki bo spor sprožil, ne bo zadovoljen z odločitvijo, bo pravico lahko poiskal na sodišču. Velike korporacije z močnimi pravnimi strokovnjaki so tu v prednosti. Nekaj takšnega se je nedavno dogajalo v Franciji, kjer je ameriški živilski velikan Kraft Food zahteval zase domeno www.milka.fr, ker pač proizvaja svetovno znano čokolado. Lastnica domene pa je bila šivilja Milka Budimir. Kaj bi se v takšnem primeru zgodilo v Sloveniji? "ARDS bi ugotovil, da ima Kraft Food blagovno znamko Milka, vendar ne bi bili izpolnjeni drugi pogoji, da je bila domena milka recimo registrirana s slabim namenom. Zato ne bi odločil v prid korporacije. Ta bi šla verjetno na sodišče, kako pa bi se stvari obrnile tam, je nemogoče napovedovati," pravi Barbara Povše Golob. Glede zlorab domen je položaj v različnih državah zelo različen. "Imamo veliko stikov z drugimi evropskimi registri in smo se z njimi veliko posvetovali. V Belgiji recimo ni bilo nobene zlorabe. V dveh letih so imeli le štirinajst arbitraž. Belgijci si ne kradejo domen in se ne tožarijo. Nasprotno se v Veliki Britaniji veliko tožarijo zaradi domen." A sedanjim lastnikom domen .si ni treba trepetati, saj imajo za podaljšanje registracije čas do 6. junija. Že septembra pa naj bi se začela nova faza liberalizacije domen .si, ko bodo domene lahko registrirale tudi fizične osebe, poleg tega pa bo konec omejitve registracije na dvajset domen. V začetku prihodnjega leta bodo slovenske internetne domene lahko registrirali tudi tujci. Slovenija naj bi bila še posebej zanimiva za španski in italijanski trg, saj so vedno bolj priljubljene internetne domene v obliki propagandnih sloganov, italijansko in špansko govoreči uporabniki pa lahko končnico .si kombinirajo v različna gesla. Mobitel je recimo svojo spletno prodajalno glasbe zabavaj.se namenoma registriral na Švedskem. Končnica .si je veliko bolj privlačna od denimo končnic .hr, .lt in .sk, zato bo Arnesu nekaj denarja kapnilo tudi iz tujine. A plačevanje registracije vendarle zbuja vtis, da bo nekdo mastno zaslužil. Sto tisoč registriranih domen bi pomenilo letni prihodek 2 milijona evrov. Za zdaj je v Sloveniji registriranih 25.000 domen, po izkušnjah iz tujine pa kakšnega velikega navala na slovenske domene ne bo in se bo število povečalo kvečjemu za 100 odstotkov.