Komunisti ante portas!?

Na češkem političnem prizorišču se te dni dogajajo nenavadni preobrati, zaradi katerih se je opozicijska komunistična stranka znašla v vlogi "rešiteljice" socialdemokratskega premiera Grossa in njegove ideološko mešane vlade in tako dobila možnost vplivati na njegovo nadaljnje politično delovanje.

Komunisti prvič po žametni revoluciji lahko, pa čeprav posredno, vplivajo na vladno politiko. To je zelo razburilo stranke t. i. demokratične usmeritve in volilce so začele opozarjati, da se jim morda že v bližnji prihodnosti obetajo razmere, podobne tistim pred letom 1989, kakršnih si seveda večina Čehov nikakor ne želi.

Kaj se je torej zadnja dva meseca dogajalo na Češkem, zakaj so komunisti dobili "priložnost" in kaj se bo v bližnji prihodnosti dogajalo v državi, ki je medtem postala članica Nata in EU?

Gotovo dogodki niso bili tako "prevratni" kot po volitvah leta 1948, ko je na oblast prišel totalitarni komunistični režim Klementa Gottwalda. Seveda so časi zdaj popolnoma drugačni, sedanji češki komunisti niso niti takšni niti tako močni, kot so bili nekoč, prav tako za njimi ne stoji veliki brat iz Moskve, desnica ni tako šibka in neprevidna, kot je bila prva leta po vojni, najpomembneje pa je, da ima češko ljudstvo za sabo resnično grenko izkušnjo s totalitarnim režimom.

Zakaj se Državljanski demokratski stranki tako zelo mudi zrušiti vlado levičarskih socialdemokratov in desničarskih demokristjanov, ki se jim mandat izteče že čez nepolno poldrugo leto?

Razlog se zdi preprost in jasen: ugotovitve vseh raziskav javnega mnenja kažejo, da bi Državljanska demokratska stranka, če bi bile volitve zdaj, prepričljivo zmagala z več kot 30 odstotki glasov, najmočnejša stranka vladajoče koalicije, Češka socialdemokratska stranka, ki je zmagala na prejšnjih, rednih volitvah, pa izgublja podporo javnosti zaradi vladnih ukrepov na področju finančne in socialne politike. Ankete kažejo, da bi dobila le 15 odstotkov glasov, kar jo uvršča šele na tretje mesto, za komunisti.

Volitve takoj zdaj bi državljanskim demokratom zagotovile ne le prepričljivo zmago, pač pa, kot vse kaže, celo idilično dvetretjinsko večino. Čez poldrugo leto, ko se bo sedanji vladi iztekel mandat, morda ne bo več tako, kajti že zdaj se razmere v češkem gospodarstvu zaradi vstopa v EU izboljšujejo, zasluge za to pa si, deloma upravičeno, pripisujejo vladajoči socialdemokrati.

A za dosego cilja so v Državljanski demokratski stranki, kot kaže, izbrali napačno pot. Napadli so premiera, katerega ugled je že zdaj omajan, ker mu v dveh mesecih ni uspelo pojasniti, kje je dobil "borih" 30.000 evrov za nakup stanovanja, in v parlamentu predlagali glasovanje o nezaupnici vladi. Bili so prepričani o zmagi, saj so premieru "iz moralnih razlogov" hrbet obrnili celo koalicijski partnerji demokristjani in glasovali proti vladi, v kateri sami sodelujejo. A to je bil račun brez krčmarja. Najmlajši evropski premier Stanislav Gross je pozval opozicijske komuniste, ki jih v vlado sicer ni hotel sprejeti, naj nezaupnice ne podprejo, in ti so mu zelo diplomatsko ustregli. Štirideset njihovih poslancev se je glasovanja vzdržalo in opozicija je tako ostala brez večine, za katero je bila trdno prepričana, da jo ima.

Gross tako lahko vlada naprej, vendar s tiho podporo komunistov, kar za marsikoga pomeni posredno vrnitev "rdečih" na politično prizorišče.

Vladna kriza pa se s tem ni končala. Več ministrov je takoj po "podaljšanju življenja" zdaj že manjšinskemu Grossovemu kabinetu odstopilo s položajev, ker niso hoteli sodelovati v vladi, ki bi bila odvisna od komunistov. A voditelji razpadle socialdemokratsko-demokrščanske koalicije so se pod pritiskom predsednika Vaclava Klausa sredi aprila še enkrat sešli na pogajanjih o tem, da bi sedanja vlada vztrajala vsaj do rednih volitev. Premier Gross je zatrdil, da se bo iz vlade umaknil, če v njej ne bo drugih voditeljev strank, ki so sestavljale koalicijo, koalicijski partnerji pa so od njega zahtevali zagotovilo, da se v prihodnje ob vladnih krizah ne bo več "pajdašil" s komunisti. O oblikah novega koalicijskega sožitja in izpolnjevanju pogojev se vodje vladnih strank še niso dogovorili, strinjali so se zgolj glede možnega Grossovega naslednika v novi vladi, ki so jo Čehi že poimenovali "antikomunistična". To naj bi bil veleposlanik Republike Češke v EU Jan Kohout.

Pojavila se je le ena "težavica", kajti v življenjepisu morebitnega bodočega premera se je našel podatek, da je bil pan Kohout zadnja leta obstoja češkoslovaške komunistične partije njen član in da je takrat obiskoval in uspešno končal diplomatsko akademijo v Moskvi.