Radikalno drugačen od drugačnih

V okviru projekta Z lepoto proti drugačnosti si želel na položaj hendikepiranih v družbi med drugim opozoriti tudi z erotičnim koledarjem, na katerem bi razgaljena invalidna telesa pozirala v družbi popolnih manekenskih postav.

Že, toda med ženskimi fotomodeli ni interesa za skupno poziranje. Ženske se slikajo zaradi denarja, slave ali erotičnega užitka. Druženje oziroma fotografska seansa s hendikepirano osebo ne prinaša ničesar od tega. Posnetke je težko prodati.

Misliš? Takega projekta se pri nas še nihče ni lotil, kaj šele da bi ga poskušal tržiti.

Pred kratkim sem spoznal producenta pornografskih amaterskih filmov, ki bi ga zanimal porno film s hendikepirano osebo v glavni vlogi in je pripravljen snemati z mano. Težava je v tem, da pri nas ne more najti igralke, ki bi se mi pridružila v trdoerotičnih prizorih. Pravi, da jo bo moral "uvoziti", če bova hotela kaj posneti.

Skratka, ti si trdno odločen, da posnameš porno film.

Tako je. Vse je že pripravljeno in dogovorjeno, samo še partnerko moramo najti. Punce, ki bi snemala iz lastnega veselja, zlepa ne bomo našli, torej jo bo treba dobro plačati. Sicer pa sem tega že navajen. Tudi prostitutke hendikepiranim zaračunajo dvojno in veseli moramo biti, da sploh pristanejo na odnos z nami. Če so stranke pijane, umazane, nesramne, ni nobenih problemov. Probleme povzroči čist, urejen, hendikepiran študent. Neka prostitutka mi je celo rekla, da se tako nizko res ne bo spustila.

Si že večkrat poskusil pri dekletih na poziv?

Večkrat. Od približno stotih se je bila ena sama pripravljena pogovarjati o možnostih nudenja spolnih uslug hendikepirani osebi. Pa še to sem moral sprva pridobiti pod pretvezo, da delam intervju. Dvojna tarifa že zato, da bi me obiskala.

Pa te je?

Ni. Jaz sem moral k njej. Žal ne ona ne njen pristop nista bila po mojem okusu. Po mojih izkušnjah se tudi dekleta, ki pristanejo na odnos s hendikepirano stranko, ne morejo dovolj sprostiti. Ne morejo igrati, njihov odpor je prevelik.

Kaj je poglavitni razlog, da se v recimo temu normalnem svetu hendikep in spolnost tako surovo izključujeta?

Gre za proces identifikacije. V prisotnosti invalidne osebe se vsakdo podzavestno vpraša, kaj pa, če bi se to zgodilo meni. Kaj, če bom sam nekoč tak, kaj, če je ta invalidnost kakorkoli nalezljiva. Teh iracionalnih strahov se najlažje otreseš tako, da se izogibaš moteči prisotnosti objekta, ki jih sproža. Torej, najprej zavrnitev, potem potlačitev.

Kaj potemtakem sploh še ostane potrebnim invalidom? Se lahko razglasijo za spolna bitja v medijsko podprti, z idealizirano spolnostjo zaznamovani dikaturi popolnih teles?

Še nikoli v zgodovini se družba ni toliko posvečala popolnosti telesa kot sedaj, zato ni naključje, da prav tisti, ki v javnosti zagovarjajo tezo, da lepota ni vse, najbolj zagrizeno obiskujejo kozmetične salone in fitnes studie. O hendikepiranih se zato praviloma razpravlja na patetičen način, medtem ko se o naših spolnih potrebah sploh ne govori. Širši javnosti bi morali preko medijev približati dejstvo, da smo hendikepirani tudi spolna bitja, ki sicer ne fukamo, bi pa zelo radi, če nas po tej liniji ne bi zatirali ali zavračali.

Se ti v javnosti često dogaja, da bi ti mimoidoči radi na vsak način pomagali, pa čeprav njihove pomoči ne potrebuješ?

Zelo pogosto. V prisotnosti hendikepirane osebe se pri ljudeh aktivira vedenjski vzorec, ki jim ga posredujejo vzgojno izobraževalne ustanove, mediji in predvsem cerkev. Zanje invalidi nismo ljudje, ampak ubogi reveži, ki jih življenje tepe, zato se morajo do nas vesti skrajno obzirno, da nas ne bi prizadeli. Za ta vedenjski vzorec so posebej dovzetne ženske.

V kakšnem smislu?

Tisto, česar bi si dejansko želel od ženske, je do sedaj še zmeraj naletelo na nelagodje in neodobravanje. Ženskam bi svetoval, naj pozabijo na diskretnost v komunikaciji s hendikepiranimi. Naj bodo manj fine in naučeno vljudne, po potrebi tudi vulgarne in naj hendikepiranim zastavljajo neposredna vprašanja v zvezi s spolnostjo.

Na kakšen odziv so tvoje teorije naletele med invalidi? Bi te podprli v tvojih prizadevanjih?

Moje teorije med invalidi večinoma naletijo na odpor, kar je v bistvu perverzno, saj dobro vejo, da imam prav, da govorim tudi o njihovih potrebah. Toda to so predvidljive reakcije na radikalen pristop. Seks je preveč konkretna stvar, da bi o njej okolišil in razpravljal v rokavicah. Kaj želim povedati? To, da hočemo seksati. Se ljubiti. Biti nekomu všeč. Kot moški ali ženska, ne kot neko pomilovanja vredno bitje.

Okej, recimo, da bi v resnici posnel pornografski film. Kaj meniš, kako bi se nanj odzvala javnost?

Pornič bi po vsej verjetnosti naletel na zgražanje, ki bi bilo tako veliko, da bi služilo kot argument za prepoved. Pobude bi razumljivo prišle iz dela javnosti, ki je do invalidov in njihove problematike tudi drugače zelo pokroviteljski.

Osebno sem mnenja, da bi najprej zaigrali na karto izkoriščanja. Češ, glej jih, perverzneže, kako nesramno so izkoristili ubogega, nemočnega invalida...

In v vse skupaj bi vmešali še moje starše, namreč, kakšni starši so to, ki se ne zavzamejo za svojega invalidnega sina. Javnost je banalna in predvidljiva.

Kakšno pa bi bilo mnenje tvojih staršev?

Me ne zanima. Vem, da ravno navdušeni ne bi bili. Moje situacije itak ne morejo razumeti. V takih primerih tako ali tako nikoli ni v ospredju skrb za domnevno izkoriščano osebo, konkretno za hendikepiranega sina, ki je samostojna osebnost, marveč skrb za lasten ugled, nelagodje v smislu, kaj bodo rekli drugi.

Bi za uresničitev tvoje zamisli o koledarju z dvanajstimi motivi horoskopskih znamenj med hendikepiranimi našel dovolj prostovoljcev in prostovoljk za erotično poziranje?

Prepričan sem, da bi.

Kako dolgo se že intenzivno ukvarjaš s seksualnimi vidiki teorije hendikepa?

Približno tri leta. Odkar me je zapustilo dekle, s katerim sva živela skupaj več kot dve leti. Takrat me je spreletelo spoznanje, da nove punce, partnerke, ki bi me ljubila in bi jo jaz ljubil, po vsej verjetnosti ne bom nikoli več srečal. Začel sem raziskovati, zakaj je temu tako.

Je svetloba na koncu tunela še daleč?

Glede celovitega partnerskega odnosa težko karkoli pričakujem, saj so ženske, ki si upajo o tej problematiki odkrito spregovoriti, precej redke. Praviloma jih podrobnosti ne zanimajo. Spoznanje, da smo hendikepirani zmožni erekcije in ejakulacije, jih navda bodisi s presenečenjem bodisi z neugodjem. V prvi vrsti jih pesti bojazen, da bi bil tudi njihov otrok hendikepiran. Strah jih je, da bi se od hendikepiranega partnerja česa nalezle. Neka ženska mi je rekla, da z mano ne bi šla v posteljo, ker se je ne morem dotikati tako, kot bi si želela. V smislu čiste seksualne potešitve vidim rešitev v Evropski uniji, kjer v nekaterih članicah že obstajajo javne hiše za invalide in posebej usposobljene prostitutke kot del terapevtskih programov.

Kakšno literaturo bi priporočil invalidom, ki bi se želeli poučiti o specifiki svojega seksualnega življenja?

Invalidi veliko vejo o seksu, verjetno precej več kot normalni ljudje. Slednji so tisti, ki bi morali segati po tovrstni literaturi in se izobraževati na spolnem področju. Po mojem prepričanju invalidi pogledamo tudi več porničev, saj razen samozadovoljevanja praktično nimamo drugih možnosti.

Hočeš reči, da invalidov, ki govorijo o seksu, ljudje ne jemljejo resno - in zakaj ne?

Ker to ni predvideno v njihovem vedenjskem vzorcu. Odnos do invalidov, prav tako kot njihov položaj v družbi, narekujejo medicinska stroka, državni vzgojno izobraževalni sistem ter cerkvena ideologija. Medicinska stroka vsako invalidnost pojmuje kot bolezensko stanje. V očeh države smo lahko inteligentni in enakopravni, vendar nekonkurenčni na trgu delovne sile, kar z drugimi besedami pomeni, da smo zanjo pretežno strošek. Za cerkev smo v glavnem preizkušani bratje in sestre, primerki zemeljskega trpljenja, ki bo bogato poplačano v nebesih. Zato smo v cerkvi vedno dobrodošli...

... malce manj pa v prvih vrstah na papeževem pogrebu. Na predavanjih in v komentarjih se pogosto dotakneš cerkve. Si bil vzgojen v krščanskem duhu?

Bil sem. Zelo intenzivno, tako da na tem področju nisem laik. Prav cerkvena ideologija je v mnogočem zaslužna, da se hendikepirani ne obravnavamo kot spolna bitja. Veljamo za prijazne, krhke in občutljive pripadnike družbe, ki moramo biti po neki perverzni logiki podobno kot redovniki in redovnice zavezani celibatu.

Koliko hendikepiranih oseb poznaš, ki bi bile pripravljene javno spregovoriti o svojih težavah s pridobivanjem spolnih partnerjev?

Poleg mene še dva.

Je druge morda strah, da bi s sprožanjem politično nekorektnih tem, ki vzbujajo nelagodje, izgubili podporo javnosti?

Ne javnosti, bojijo se, da bi izgubili podporo sorodnikov in društev. Si predstavljaš, kaj bi bilo šele, če bi bil hendikepiran temnopolt homoseksualec, nezadovoljen s svojim telesom, in bi rad kirurško spremenil spol?

Namiguješ, da bi te nagnali iz društva za teorijo in kulturo hendikepa (YHD), če bi izvedeli, da si posnel porno film?

V YHD se me najverjetneje ne bi odrekli, ker gre za odprto društvo liberalnih pogledov, česar pa ne bi mogel trditi za vsa invalidska društva. Porniči z invalidi so očitno večji tabu kot porniči z živalmi.

Kako bi si v društvu razlagali tvoj nastop v porno filmu?

Upam, da tako, kot bi bil dejansko zamišljen - da sem posnel pornič, ker bi rad fukal. In bil za to še plačan, ne pa da stalno jaz plačujem spolne usluge. Moja vest bi bila v vsakem primeru čista. Če bi kdo iz tega potegnil kakšen nauk, toliko bolje.

Recimo?

Recimo to, da premalo seksam in bi rad več.

Ne bi imel moralnega mačka kot Slovenke, ki jih razkrijejo, da so se slikale za ameriške spletne strani?

Ne, ker bi šlo za mojo svobodno odločitev, poleg tega pa v primeru, da nekdo posname pornič, če si tega želi, govorimo o osnovnih človekovih pravicah.

Pravzaprav se bojim, da tebe nihče ne bi nič vprašal, ker bi te avtomatično prepoznali kot žrtev, kopja bi se lomila na producentu filma.

Najverjetneje. Zato so me že na samem začetku opozorili, da bom moral podpisati izjavo, da ne snemam pod prisilo in se za to odločam pri polni zavesti.

Pa če bi tvoji starši vseeno tožili filmarje?

Filmarje bi na sodišču brezpogojno podprl.