23. 5. 2005 | Mladina 21 | Družba
Kjer so ta beli, so tudi ta rdeči
Partizanske žrtve na domobranskih spomenikih
Spodnja Stara vas - S križcem označeni so bili domnevno pobiti po vojni, tisti brez njega večinoma ne sodijo na to spominsko znamenje.
© Borut Peterlin
Po osamosvojitvi Slovenije je bila ena najbolj poudarjenih teženj slovenske desnice, da označi spomin na tiste, ki so v vojni (ali po njej) padli kot žrtve zgodovine. Akcija se je začela v Novi slovenski zavezi (NSZ) oziroma na pobudo Tineta Velikonje, od tam pa se je razširila po župnijah, iz katerih so bile doma žrtve. "Nastali so farni spominski odbori za postavljanje farnih spominskih plošč," je razložila Meta Velikonja, sestra pobudnika akcije. NSZ je podpirala in spremljala delovanje lokalnih spominskih odborov, ki so na seznamih in popisnih listih zapisovali "domobrance in druge žrtve komunističnega nasilja". Po nekaj letih je jasno, da gre tudi pri teh spominskih znamenjih predvsem za ideologijo, precej manj pa za pieteto do pokojnih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
