Reprezentanca mi je bila največja čast

Primož Brezec je dosegel prvi koš v zgodovini svojega NBA-kluba Charlotte Bobcats. V tem slogu je nadaljeval tudi vso sezono, ko je bil med najboljšimi v svoji ekipi. V tej sezoni je bil med tistimi, ki so najbolj napredovali v NBA. Sebi in ostalim je dokazal, da lahko igra v NBA, in si zagotovil novo pogodbo, ki mu bo v naslednjih treh letih prinesla več kot osem milijonov dolarjev. Ob takih igrah kot letos pa mogoče še več. Za reprezentanco na evropskem prvenstvu v SČG po vsej verjetnosti ne bo igral.

Letošnja sezona je bila vaša najboljša v karieri?

Gotovo je bila to moja najboljša sezona v karieri. Moramo vedeti, da je NBA ena najboljših lig na svetu, če ne najboljša. Mislim pa tudi, da v Olimpiji nisem uspel pokazati tistega, kar bi lahko, z izjemo zadnje sezone.

Bistvena za vaš preporod je bila selitev v Charlotte. Koliko besede ste imeli pri tem?

Praktično nič. Ko pride novo moštvo v NBA-ligo, v tem primeru Charlotte Bobcatsi, imajo vse druge ekipe v NBA pravico zaščititi osem igralcev, ki jih želijo zadržati. V Indiani se med temi osmimi nisem pojavil. Morali so se odločiti, da zaščitijo ali mene ali Reggieja Millerja. Njega niso mogli pustiti nezaščitenega, tako sem ostal nezaščiten jaz. Vzel me je Charlotte. Oni so prevzeli pogodbe in vse druge obveznosti. Na začetku nas je bilo 20 igralcev, skoraj iz vsakega kluba po eden. To je vse biznis. Kot igralec moraš imeti kovčke spakirane, ker ti vsak dan lahko rečejo, da se seliš v drugo moštvo. Naslednji dan se moraš že pojaviti na treningu v drugem mestu.

Zakaj je prišlo do tega preporoda - ker ste dobili priložnost ali zaradi nekajletnega učenja pri Indiani?

Oboje. V teh treh letih sem trdno treniral in se učil od najboljših - od Reggieja Millerja, Jermaina O`Neala - vendar nisem dobil priložnosti za igranje. V teh treh letih sem upal, da bo prišla priložnost, in ko ta priložnost pride, moraš biti pripravljen. Ne glede na to, da sem sedel tri leta na klopi, ne bo nihče poslušal tvojih izgovorov, da si tri leta sedel in nisi pripravljen. V tistem trenutku moraš biti pripravljen. Ko dobiš priložnost, je lahko ta edina, in jo moraš zgrabiti.

Bi lahko tako uspešno igrali tudi pri Indiani oziroma zakaj niste?

Res mi v Indiani ni uspelo. Mislim, da je bila moja najuspešnejša sezona tista prva. Na začetku nisem igral, pozneje pa mi je trener Isiah Thomas dal priložnost na tistih petih tekmah. Mislim, da sem na njih dobro igral, na tekmi proti Detroitu pa sem si poškodoval gleženj. Zaradi te poškodbe sem bil izven treninga dva meseca. Tu sem izgubil stik z najboljšimi, poleg tega pa je z zamenjavo med Chicagom in Indiano prišel še Brad Miller, ki igra prav tako na moji poziciji. Tako sem imel pred sabo Brada Millerja, Jermaina O`Neala in Jeffa Fosterja. Nobene možnosti nisem imel, da pridem blizu.

Prevelika imena?

Da, prevelika imena in tudi kakovostni igralci, ki so dobro plačani. To je v ligi NBA zelo pomembno. Če si dobro plačan, mora klub upravičiti pred lastniki, zakaj ti je dal toliko denarja.

Nekje ste rekli, da je bilo za vašo dobro sezono odločilno to, da ste dobro igrali v poletnih kampih za Charlotte. Tudi pri Indiani ste igrali dobro v poletnih kampih.

V teh poletnih kampih nisem nikoli igral slabo. Poletna liga v Salt Laku za Charlotte je bila ključnega pomena za moj status pri Charlottu. Po tej poletni ligi so mi podaljšali pogodbo še za tri leta oziroma dve plus ena.

Torej naslednja leta ostajate v Charlottu?

Še tri leta imam pogodbo, s tem, da je zadnje leto moja izbira. To pomeni, da imam po dveh letih zagotovljeno vsaj tako pogodbo kot zdaj, lahko grem ali pa lahko zahtevam boljše pogoje. Ker sem že pred sezono podaljšal pogodbo, sem lahko igral sproščeno. Mogoče je bil tudi to eden od vzrokov za mojo dobro igro. Samo štirje igralci smo imeli podpisane pogodbe za naslednje leto. Ostali so bili po tej sezoni prosti in so se borili za svoj kruh. Težko je igrati pod pritiskom, ko veš, da moraš vsako tekmo dobro odigrati, če hočeš podpisati novo pogodbo.

Ali je težko igrati v nekonkurenčnem klubu, kot je bil to sezono Charlotte Bobcats?

Težko rečem, da nismo bili konkurenčni. Mislim, da smo le eno tekmo izgubili za 20 ali 30 točk, ampak to so vse vrhunske ekipe. San Antonio je izgubil z Dallasom na eni tekmi za 50 točk. Nas ni nihče tako razbil. Mi smo bili skoraj vse tekme dokaj izenačeni, vendar smo pozneje v končnici izgubljali. 21 tekem smo izgubili za tri točke ali manj. Šest od teh smo izgubili z metom v zadnji sekundi. Z malo več sreče bi lahko končali s tridesetimi zmagami. Končali smo z 18 in presegli vsa pričakovanja. Pred začetkom lige so nam napovedovali, da ne bomo zmagali več kot šest tekem. Na koncu smo dvakrat premagali še aktualne prvake Detroit, premagali smo Miami, Houston. Same dobre ekipe.

Vseeno - bilo je veliko porazov?

Mi smo nova ekipa, veliko je novih obrazov, veliko je mladih igralcev.

Ampak kako se športnik navadi izgubljati?

Ni bilo toliko frustracij, ker smo se vsako tekmo borili do konca. Nismo bili na ravni Atlante, LA Clippersov, ki imajo že nekaj let negativno bilanco zmag in porazov. Mi smo lahko vsako tekmo zmagali in vsako tekmo izgubili. Pred nobeno tekmo nismo bili vnaprej odpisani. Moramo vedeti, da je čas na naši strani, ker si je tudi klub zadal načrt, od katerega ne bo odstopal. Porabiti nameravajo veliko denarja in imajo velike ambicije. Letošnjo sezono imajo dva izbora na draftu med prvih 13, kar pomeni, da bomo dobili dva kakovostna igralca. Poleg tega pa lahko dobimo še kakšnega dobrega prostega igralca.

Bi lahko po teh okrepitvah na draftu in nakupih potem drugo leto že pričakovali končnico?

Ne bi rekel ravno končnico. To poletje še ne bomo imeli polnega salary capa, ki znaša 48 milijonov dolarjev na sezono za plače igralcev. Naslednje leto bomo imeli le 75 odstotkov tega. Nekateri gredo tudi čez ta limit, kot New York, ki porabi čez 100 milijonov dolarjev. Šele čez dve leti bo naša ekipa lahko podpisala maksimalno pogodbo z nekim prostim igralcem.

Kako je z nagrado za igralca, ki je najbolj napredoval?

Končal sem na četrtem mestu. Pred mano so bili Bobby Simmons in Dwyane Wade ter Prince iz Detroita. Moram reči, da sem bili tudi malo razočaran, ker sem se potihem nadejal, da bom vsaj med prvima dvema, ker sem najbolj izboljšal svojo statistiko iz prejšnje sezone. V Indiani sem imel povprečje eno točko, tukaj 13. Popravil sem tudi skoke. Izbrali so druge.

Ali ste se že navadili na ameriško miselnost, da je pomembna osebna statistika?

Preveč se gleda ta statistika. Ampak je tako, da lahko daš 20 točk, pa si slabo igral, ker si imel slab izkoristek meta. Ali pa sem dal 20 točk, pa sem imel samo tri skoke; takrat nisem bil zadovoljen. Potem sem izboljšal tudi število skokov. Proti koncu smo začeli tudi zmagovati več. Zmagali smo tudi dve tekmi zapored.

Ali Američani še vedno radi hodijo gledat NBA?

Dvorane so razprodane in radi gledajo košarko. Drugače kot pri hokeju, kjer so bili problem televizijski prenosi in denar. Zmeraj se vse začne pri denarju. Problem teh prenosov je bil, da hokeja nihče ne gleda.

Nočejo ga več gledati?

Nikoli ga niso veliko gledali, ker ni bil tako popularen šport. Če ni popularen, ga gledalci ne gledajo. Potem tudi denarja ni. Zato je prišlo do lockouta.

Tudi v NBA se omenja lockout?

Malo prej sem prebral, da bo verjetno lockout v poletnih mesecih in da se jim ni uspelo dogovoriti. Mislim, da se ne more zgoditi hokejska sezona, ko so izgubili celo sezono. V igri je preveč denarja.

To so mislili tudi hokejisti. Tudi NBA je že imela eno sezono krajšo - zaradi lockouta?

Še en tak lockout bi pokopal NBA-ligo. Izgubili bi velik del gledalcev in zanimanje sponzorjev. Ker vstopnice v NBA niso poceni. Od 20 do 1000 dolarjev na parketu. Dobre karte so nekje okoli 80 dolarjev, in če prideš z družino, plačaš parkiranje 20 dolarjev, še nekaj spiješ, pa je to že blizu 300 dolarjev za eno tekmo. Ljudje bodo rekli, kaj se gredo ti igralci. Povprečna plača v NBA je štiri milijone dolarjev. Mi zaslužimo 3000 dolarjev, pa dajem za tekmo 300 dolarjev. Ljudje bodo začeli hoditi v kino.

V Evropi prevladuje mnenje, da NBA ubija mlade talente, zlasti visoke igralce. Kaj vi pravite na to?

Tudi meni se je to skoraj zgodilo. Po treh letih v Olimpiji sem šel v NBA, star 21 let. Težko rečem, ali sem šel prezgodaj ali ne. Vsekakor pa mladi igralci potem tam ne dobijo priložnosti. Recimo Krstić iz New Jerseyja: če ne bi Martin odšel v Denver, potem bi on sedel na klopi. Tako pa se mu je odprla priložnost, ki jo je zgrabil in za sabo ima odlično sezono.

Kaj pa je z Miličičem, ki je bil izbran na draftu kot drugi izbor?

Ni imel sreče. Prišel je v Detroit Pistonse, kjer so na njegovem mestu Ben Wallace, Rasheed Wallace, Mc Dyess. Potem ni minut zanj. Veliko je odvisno od tega, v katero ekipo prideš. Moraš imeti malo sreče.

Zakaj so ga potem sploh izbrali?

Imeli so pravico do drugega izbora. Včasih so odločitve menedžmenta težko razumljive. On pa je mlad, ima šele 19 let. Mladi morajo za svojo priložnost veliko individualno delati in čakati nanjo. Ni lahko, ko si daleč od družine in doma. Psihično moraš biti zelo trden.

Kako ste se vi navadili v ZDA?

Na začetku je bilo težko, še zlasti, ker Indianapolis ni neko velemesto.

Tudi Ljubljana ni?

Ampak tu imaš vsaj kaj za početi, tam pa ni ničesar. Potem se že navadiš, dobiš prijatelje, ampak sva z ženo sedaj v Charlottu bolj zadovoljna. Je boljše podnebje, ni bilo pod ničlo, ni bilo snega. Preden smo prišli v Slovenijo, je bilo tam že 30 stopinj. Veliko je igrišč za golf, veliko je zelenja.

Igrate golf?

Ne, ne igram. Ni časa. Bojim se, da bi postal odvisen od tega, pa že tako nimam časa.

Kakšna pa je razlika med igranjem v Evropi in NBA?

Tu je 82 tekem rednega dela. Veliko se potuje, veliko manj se trenira. Res pa je, da je Evroliga vsako leto boljša.

Kako je s tem treningom? V Olimpiji se trenira po dvakrat na dan ali več.

Ker ni veliko težkih tekem. Zdaj imajo sicer dve tekmi v Goodyear ligi. V NBA pa imamo tri ali štiri tekme na teden in ne moreš trenirati. V poletnih mesecih je edini čas, ko lahko individualno napreduješ in se pripraviš za naporno sezono.

Kako ste se odločili glede nastopa za reprezentanco v Beogradu na evropskem prvenstvu?

Ne bi rad dajal nobenih izjav. Nočem se pogovarjati prek medijev.

Torej se še niste odločili?

Skoraj definitivno ne bom igral. Imel bom še nekaj časa na dopustu, da v miru razmislim. Zdaj se preveč dogaja okoli mene, veliko treniram. Na morju si bom vzel čas in še enkrat vse premisli, za zdaj ostajam pri tem, da ne bom igral za reprezentanco.

Ali je to dokončno slovo od slovenskega dresa ali samo za to evropsko prvenstvo?

Ne, to nikakor ne. Samo za to evropsko prvenstvo.

Če prav razumem vaše izjave po slovenskih medijih, naj bi vas najbolj motila majhna minutaža na kvalifikacijah?

Gotovo mi ni bilo vseeno, da nisem imel prave minutaže. Kaj naj rečem?

Povejte našim bralcem, zakaj se Primož Brezec ne bo odzval vabilu selektorja? Doslej ste se vedno odzvali?

Zmeraj sem prišel, razen na evropsko prvenstvo v Turčiji, ko sem moral na operacijo nosu. Zdaj enostavno nisem bil zadovoljen s svojo vlogo. V štirih tekmah sem igral 37 minut. Proti Poljski in Češki praktično sploh nisem igral. Mislim, da imamo dovolj kakovostnih igralcev, tudi na moji poziciji. Bolje je, da se sam umaknem, kot da smo potem nezadovoljni, ker vsi bi radi igrali. Reprezentanca ne more biti sestavljena iz 12 nosilcev. Mora biti pet ali šest nosilcev in ostali, ki bodo pomagali. Vsak mora vedeti za svojo vlogo. Zmeraj smo imeli po imenih dobro reprezentanco, pa nikoli nismo nič naredili.

Zakaj?

Ravno zaradi tega. Bilo nas je preveč, ki si zaslužijo minutažo. Vsi pa hočemo igrati.

Prevladuje mnenje, da zdaj, ko je dober, noče igrati za reprezentanco?

Zdaj pravijo: Brezec je zvezda. To me najbolj boli.

Navijači pravijo, da ko ste sedeli pri Indiani, ste prihajali, zdaj pa nočete ...

Zmeraj sem prišel na povabilo selektorja. To mi je bila največja čast. Šel sem skozi vse selekcije. Nikoli se nisem pritoževal. Zdaj sem lahko tudi jaz nezadovoljen, pa saj so tudi drugi spuščali evropska prvenstva, pa niso igrali nekaj let za reprezentanco. Poleg tega se mi je rodila hčerka, za katero si še nisem dobro vzel časa, ker sem bil ves čas na poti. Če bi šel na evropsko prvenstvo, bi bil od avgusta in septembra zaseden. 1. oktobra pa se mi začnejo treningi v Charlottu.

Zakaj pa preprosto ne rečete, da ne boste igrali za reprezentanco in konec. Zdaj pa poslušamo, da bodo klicali iz zveze, pa bodo prosili ... Kako bo vse to vplivalo na ostale reprezentante?

Ne vem, kaj bi rekel.

Podobno je bilo pred časom z McDonaldom, ko so ga potrebovali, pa ga niso, pa niso vedeli, ali bo prišel ali ne, ko pa je prišel, je pa igral povprečno, da ne rečem slabo.

Zmeraj je bilo tako, zmeraj je bilo ogromno trenerjev, ki so bili pametni.

Kako ste pripravljeni na jezo navijačev, ki so menda že kupili 1000 vstopnic za prvenstvo v Beogradu?

Vsakič, ko se je kdo odpovedal, so imeli kaj povedati čez njega. Nas je dva milijona in imamo 10.000 trenerjev, ki vsi vse vedo. To je naša mentaliteta.

Obstaja mala teoretična možnost, da si premislite?

Kot sem že povedal, je za zdaj odgovor ne. Nisem si še vzel časa, da bi vse premislil. Konec junija grem na morje in tam se bom malo zbral in potem dal dokončen odgovor.

Bi vam moral selektor Pipan zagotoviti večjo minutažo?

Ni vse v minutah. Tega, kar se mi je zgodilo na zadnjih dveh tekmah, ne morem pozabiti. Na eni tekmi sem igral 50 sekund. Kaj naj rečem, mislim, da si takega odnosa nisem zaslužil. To me boli in tega nisem pozabil.

Zakaj ni vzdušja v reprezentanci, saj kakovostni igralci, kot pravite, so?

Ne, vzdušje je zmeraj bilo. Zmeraj pa nam nekaj zmanjka. Proti Izraelu na Švedskem smo izgubili, čeprav smo jih na pripravljalnih tekmah dvakrat premagali za 20 točk. Ob polčasu smo vodili. Ne vem, zakaj smo potem popustili.

Prvič smo doživeli, da je nekdo prišel in rekel, da ni zadovoljen in zato noče igrati. Prej so tudi odpovedovali, pa so zmeraj našli izgovor: od poškodb do tega, da jih v klubu nočejo pustiti na reprezentančno akcijo.

Hotel sem povedati tisto, kar se je v meni kuhalo že od konca kvalifikacijskega ciklusa. Moje nezadovoljstvo je eden glavnih razlogov, ni pa edini razlog. NBA-sezona je dolga in zdaj sem že začel trenirati. Rad bi preživel malo več časa z družino.

Po tistih tekmah v kvalifikacijah ste reprezentanti odšli vsak na svojo stran. Ali se vam je kdo oglasil, vas je Pipan poklical in vam kaj razložil, koliko računa na vas?

Ne bi se zdaj poglabljal v to. Brez veze.

Ste ga vi kaj vprašali, kako je z vašo vlogo?

Ne bi se zdaj spuščal v to.

Ali bo to vaše javno izrečeno nezadovoljstvo pomagalo reprezentanci?

Tu ne igrata samo Primož Brezec in selektor Aleš Pipan. Tu je zadaj slovenski grb, tu so navijači. Za reprezentanco bo po mojem dobro, da v njej ni nezadovoljnih igralcev.

Mislite, da ima Slovenija dovolj kakovostnih igralcev, da dosežejo uspeh?

Vsa ta leta smo bili sposobni pravega uspeha. Upam, da bo letos uspelo.

Kako se lahko tolikokrat zalomi, če imamo kakovostne igralce? So slabi trenerji, je slab predsednik košarkarske zveze?

Igralci so tisti, ki igrajo na igrišču. Zmeraj je bilo nekaj. Glede priprav na zadnje evropsko prvenstvo moram reči, da smo imeli najboljše pogoje.

Ali lahko slovenska reprezentanca naredi dober rezultat tudi brez Brezca?

Gotovo. Mislim, da posameznik ne prinese nič. Košarka je timski šport in ne igra posameznik, ampak timski duh. Ne samo brez mene, tudi brez koga drugega bi lahko Slovenija dosegla dober rezultat.