9. 9. 2005 | Mladina 36 | Družba
Osama Bin Robertson
Zakaj Bush ni obsodil ameriškega atentata na demokratično izvoljenega venezuelskega predsednika in kako so se ameriški fundamentalisti prelevili v politične teroriste
Zdaj, ko je Britanija po 7. juliju sprejela tršo zakonodajo, ki predvideva tudi deportacijo nevarnih ekstremistov, bi bilo fino, če bi na krajšo pastoralno turnejo po Britaniji povabili pastorja Pata Robertsona, enega izmed najbolj razvpitih ameriških krščanskih fundamentalistov. Saj veste, rekli bi mu, da bo lahko pridigal na Wembleyju. Obljubili bi mu milijonski avditorij. Kot papežu. Ali pa kaj takega. In ko bi Pat prišel, bi ga britanski specialci zgrabili, ga naložili na letalo in deportirali - v Venezuelo! Pat Roberston je namreč 22. avgusta v svojem TV showu "Klub 700" - na svoji TV postaji CBN (Christian Broadcast Network), ki nese "v 180 držav in 71 jezikov" - oznanil, da bi bilo treba venezuelskega predsednika Huga Chaveza takoj likvidirati. "Če že misli, da ga hočemo likvidirati, potem menim, da bi ga morali res likvidirati. Likvidacija je cenejša od vojne. Imamo možnost, da ga odstranimo, in mislim, da je čas, da to možnost izkoristimo." In zakaj bi dal prečastiti likvidirati Chaveza?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 9. 2005 | Mladina 36 | Družba
Zdaj, ko je Britanija po 7. juliju sprejela tršo zakonodajo, ki predvideva tudi deportacijo nevarnih ekstremistov, bi bilo fino, če bi na krajšo pastoralno turnejo po Britaniji povabili pastorja Pata Robertsona, enega izmed najbolj razvpitih ameriških krščanskih fundamentalistov. Saj veste, rekli bi mu, da bo lahko pridigal na Wembleyju. Obljubili bi mu milijonski avditorij. Kot papežu. Ali pa kaj takega. In ko bi Pat prišel, bi ga britanski specialci zgrabili, ga naložili na letalo in deportirali - v Venezuelo! Pat Roberston je namreč 22. avgusta v svojem TV showu "Klub 700" - na svoji TV postaji CBN (Christian Broadcast Network), ki nese "v 180 držav in 71 jezikov" - oznanil, da bi bilo treba venezuelskega predsednika Huga Chaveza takoj likvidirati. "Če že misli, da ga hočemo likvidirati, potem menim, da bi ga morali res likvidirati. Likvidacija je cenejša od vojne. Imamo možnost, da ga odstranimo, in mislim, da je čas, da to možnost izkoristimo." In zakaj bi dal prečastiti likvidirati Chaveza?
* Ker je Venezuelo spremenil v lansirno ploščad za komunistično infiltracijo in islamski ekstremizem,
* ker je zelo nevaren, in to "v naši vplivni sferi",
* ker kontrolira ogromne zaloge nafte,
* ker ogroža Ameriko,
* ker je diktator.
Kaj je narobe s to sliko? Dvoje. Prvič: to, da k političnemu atentatu poziva 75-letni pastor, veliki advokat "kulture življenja". In drugič: to, da Chaveza prikazuje kot Sadama Huseina - kot nevarnega diktatorja, ki kontrolira ogromne količine nafte, ki je povezan z islamskimi teroristi in ki ogroža Ameriko. Hej, če je to enkrat vžgalo, potem ni vrag, da bo še enkrat, si je rekel Pat. Problem je le v tem, da Chavez ni diktator - bil je izvoljen. Demokratično. Leta 1998. Še več, med vladarji naftarskih držav je praktično edini, ki je bil demokratično izvoljen. Oh, še več, Chavez ima trenutno v svoji državi bistveno večjo podporo kot Bush v svoji. Specifično, Chavez nese Busha za več kot 30 %! Noben latino-ameriški predsednik nima take podpore. Chavezova zvezda vzhaja - Busheva zahaja. Chavezov "greh" je le v tem, da nafte noče prepustiti ameriškim naftnim družbam, da dobičke od nafte pretaka v socialne, izobraževalne in ekološke programe, da ne pusti, da bi Venezuelo vodile ameriške korporacije, in da hoče Venezueli zagotoviti neodvisnost in suverenost. Zato je nevaren. In zato ogroža Ameriko.
Da je venezuelska vlada Pata Robertsona razglasila za terorista, ne preseneča, kakor tudi ne preseneča, da so ameriški mediji hitro poudarili, da je Robertson, ki se ima za potomca Winstona Churchilla, le klovn, showman, idiot, lunatik, prosti strelec - in da ga ne kaže jemati resno. Ja - in kaj če Robertson ni le klovn, idiot, lunatik in prosti strelec? In kaj če ga je treba jemati resno? Lepo prosim - Robertson, ustanovitelj Krščanske koalicije, je Bushev prijatelj in zaveznik. Bushev verski guru in sponzor, donator, fund-raiser. Navsezadnje, Robertson je leta 2000 - v času predsedniške kampanje - v boju za republikansko nominacijo podprl Busha, ne pa senatorja Johna McCaina, ki ni zaman rekel, da je Bush "republikanec v slogu Pata Robertsona". Brez Robertsona in njegove Krščanske koalicije ne bi bilo Busha. Krščanska koalicija je tudi poskrbela, da so v Bushevi politiki v ospredje prišle verske vsebine in pobude (proti abortusu, proti istospolnim porokam ipd.). Robertson je formatiral Busha. Sploh pa ne pozabite, da je Robertson v republikanski stranki zelo vpliven in da je leta 1988 na republikanski vozovnici - in tremi milijoni podpisov! - celo kandidiral za ameriškega predsednika, toda potem so se reči zapletle. Pa ne zato, ker je napovedal ukinitev pornografije in ministrstva za izobraževanje. Dva slovita fundamentalistična TV pastorja, Jim Bakker in Jimmy Swaggart, prav tako ideologa krščanske desnice, sta namreč padla v nemilost (prvega so zasačili pri hudi finančni poneverbi, drugega pa s prostitutkami), kar je slabo luč vrglo tudi na Pata, ki pa ga je dokončno pokopalo razkritje, da se med korejsko vojno ni boril na fronti, kot je govoril, ampak so ga po očetovem posredovanju - njegov oče je bil senator, heh - poslali v zaledje, kjer je oficirski klub zalagal z alkoholom. Preostanek časa naj bi preživel s prostitutkami. Ko se je moral zaradi slabih vibracij od kandidature posloviti, je svojo volilno bazo - okej, svojo versko bazo - pozval, da naj voli za Busha starejšega. Ne, Pat Robertson ni prosti strelec. Daleč od tega. Morda je res idiot, toda Bushev idiot. In narobe - Bush je njegov idiot. That's entertainment!
Tisti, ki niso poudarjali, da je Robertson idiot in klovn, so poudarjali, da je rekel preprosto preveč, da je potemtakem pretiraval. O, mar res? Je res pretiraval? Je šel res čez? Je bila njegova izjava res "neprimerna", kot so rekli nekateri bušiji? Ne, ravno narobe - njegova izjava je bila zelo primerna. Zakaj? Iz preprostega razloga: Pat Robertson, papež Krščanske koalicije, je le povedal resnico o ameriški zunanji politiki - o politiki pučev, destabilizacij, vojaških intervencij in atentatov, s katerimi je Amerika v 20. stoletju režirala Tretji svet. Hej, si je mislil Pat, če smo pomagali likvidirati iranskega predsednika Mossadegha, južnovietnamskega predsednika Diema, kongovskega predsednika Lumumbo in čilskega predsednika Allendeja in če smo skušali likvidirati Gadafija in Castra, zakaj ne bi še Chaveza - saj je logično, ne? Navsezadnje, leta 2002 so bušiji celo asistirali pri puču, ki je odnesel Chaveza. Toda čez nekaj dni kasneje se je vrnil - ker je bila taka ljudska volja. In ko so imeli v Venezueli dve leti kasneje predsedniški referendum, je Chavez gladko zmagal. To ni bil ne prvi ne zadnji ameriški poskus "destabilizacije" Chaveza. Kar seveda pomeni, da Robertson ni pretiraval, ampak je ravnal v skladu z Bushevo politiko. Robertsonov greh je bil kvečjemu v tem, da je preveč natančno povzel Bushevo politiko. Bi moral predložiti dokaze?
Rekli so, da je Pat le pozer, ki hlini mesijo. Zakaj ga potem ni obsodila nobena cerkev? Katerakoli cerkev! Rekli so, da to, kar govori, nima nobene zveze z Biblijo. Kaj če jo ima? Rekli so, da je le šarlatan. Zakaj ima potem za sabo na milijone vernikov, ki verjamejo vsaki njegovi besedi - in ki zanj molijo? Vsak dan! Rekli so, da je ekstremist. Zakaj je bil potem Bush ponovno izvoljen? Če so izvolili Busha, bi tudi Robertsona. Rekli so, da je končno pokazal prave barve. Jih kdaj ni?
* Mar ni nekoč rekel, da so hurikani le način, kako Bog kaznuje nemoralno Ameriko, in da je sam z molitvijo neposredno dosegel, da so hurikani Gloria, Felix in Isabel zaobšli njegov upravni center v Virginia Beachu?
* Mar ni nekoč rekel, da so Ameriko sposobni voditi le kristjani in Judje?
* Mar ni nekoč rekel, da lahko ameriško ustavo dojamejo le kristjani?
* Mar ni nekoč rekel, da je feminizem "socialistično, protidružinsko politično gibanje, ki ženske vzpodbuja, da zapuščajo može, pobijajo otroke, prakticirajo čarovništvo, uničujejo kapitalizem in postajajo lezbijke"?
* Mar ni nekoč rekel, da se mora ženska sprijazniti s tem, da je le služabnica svojega moža?
* Mar ni nekoč rekel, da bi vsaka ženska rodila otroka, če bi ji plačali?
* Mar ni nekoč rekel, da so homoseksualci satanisti?
* Mar ni nekoč rekel, da to, kar je nekoč nacistična Nemčija počela Judom, danes liberalna Amerika počne kristjanom?
* Mar ni nekoč rekel, da so bili za sužnjelastništvo, ki se je razmahnilo v Ameriki, krivi muslimani, to pa zato, ker so po Afriki lovili črnce in jih prodajali Američanom?
* Mar ni dva dni po terorističnem napadu na Ameriko rekel, da se je to zgodilo zato, ker je Amerika - s seksom in podobnimi rečmi - užalila Boga? Rekli so, da ni pravi kristjan. Kaj če je? Rekli so, da je to, kar prodaja, sprevrženo krščanstvo. Kaj če ni? Rekli so, da ni v stiku z Bogom. Kaj če je? In seveda, rekli so, da je bilo to, kar je storil, kavbojsko. Ne, ni bilo kavbojsko. Pat ni kavboj, ampak ameriški ajatola, ki je "grešnika" obsodil na smrt. Poziv k atentatu na Chaveza je bila njegova fatwa, apokaliptični poganjek svete vojne. Sploh pa: tezo, da je treba diktatorje preprosto likvidirati, je v svojem "Klubu 700" prodajal že leta 1999, le da tedaj na svojem indeksu še ni imel Chaveza. Je pa imel Osamo bin Ladna, Kima Džong Ila, Sadama Huseina in Miloševića. Zakaj? Ker so bili svinje? Ne, ker z njimi ni mogel poslovati. Pat je, kot pravi Rob Boston v knjigi Najbolj nevaren človek v Ameriki? - Pat Robertson in vzpon Krščanske koalicije, na veliko prijateljeval z zloglasnim zairskim diktatorjem Mobutujem Sese Sekom, ki je veljal za svinjo vseh svinj, toda z njim je lahko posloval - Mobutu ga je namreč spustil v svoje diamantne rudnike. Liberijski predsednik Charles Taylor, ki so ga Združeni narodi vodili v rubriki vojnih zločincev (oh, gostil je tudi člane al-Kajde, ki so leta 1998 razstrelili dve ameriški ambasadi!), pa je Pata, kot pravi Greg Palast v knjigi Najboljša demokracija, ki jo lahko kupite (2002), spustil v svoje zlate rudnike - Pat je govoril, da je v Afriko lifral pomoč ruandskim beguncem, v resnici pa je pod krinko dobrodelne organizacije "Operation Blessing International" v Afriko lifral rudniško opremo. Še več, Pat je bil edini, ki je podpiral Taylorja, ko so ga rušili. Ker je bilo z njim mogoče delati kšeft, ni bil Antikrist. Niti ni ogrožal Ameriko. Za razliko od Chaveza, ki si dobičkov od prodaje nafte ni voljan deliti s Patom, delničarjem ameriškim rafinerij. In seveda, Pat je milijone dolarjev skipal gvatemalskemu diktatorju Riosu Monttu, ker je rekel, da bo Gvatemalo spremenil v krščansko državo. Hja, v teokracijo.
Naš cilj je krščanska država!
Pat Robertson potemtakem že celo življenje počne in govori neumnosti, pa vendar je blizu Bushu. Kar je srhljivo - nemara še celo bolj kot to, da poziva k atentatom na demokratično izvoljene voditelje Tretjega sveta. A po drugi strani - to pove več o ameriškem krščanskem fundamentalizmu kot o Bushu. Bolje rečeno: to pove vse o politični moči krščanskega fundamentalizma. Krščanski fundamentalizem, tipični produkt "ameriškega 20. stoletja", je prvi, ustanovni sunek dobil leta 1909, ko sta dva krščanska jurišnika objavila serijo knjižic z naslovom Fundamenti, v katerih sta kristjane pozvala k agresivni implementaciji krščanske vere in k dobesednemu branju Biblije - kar piše v Bibliji, je fakt. Nebesa so fakt. Pekel je fakt. Jezus je fakt. Satan je fakt. Kreacija je fakt. Apokalipsa je fakt. Biblija je vse. Fundamentalizem je hitro dobil noge, ki pa jih je leta 1925 izgubil. "Opičji proces" v Daytonu - oz. sojenje učitelju, ki je zagovarjal evolucijo, ne pa kreacionizma (svet je nastal pred 10.000 leti) - je fundamentaliste tako osmešil, da so bili prisiljeni iti na svoje, ali natančneje, ustanovili so svojo mrežo cerkva, seminarjev, misijonov in radijskih oddaj, toda zares pobrali so se šele v petdesetih, v najbolj histeričnem obdobju hladne vojne, v času kongresne Komisije za protiameriške dejavnosti in McCarthyjeve inkvizicije, ki je serijsko in množično "razkrinkavala" ameriške komuniste. Fundamentalistični pastorji so show takoj zajezdili - divje, strupeno, steklo, bombastično so napadali "brezbožni komunizem", ki da je vir vsega Zla. Carl McIntire in Billy James Harris, predhodnika Pata Robertsona, sta dala napihniti milijon helijevih balonov, ki naj bi za železno zaveso ponesli fragmente Biblije. Ker še ni bilo satelitske TV, sta pač stavila na bolj primitivno obliko pokristjanjevanja, toda njun križarski pohod je trajal vse tja do sedemdesetih, ko je Hargisa odnesla pedofilska afera (seksal je tudi s punco in fantom, ki ju je kasneje poročil!) in ko je štafeto prevzela nova garda fundamentalistov (Robertson, Bakker, Swaggart, Jerry Falwell, Tim LaHaye, James Robison, Ed McAteer, James Dobson, Tony Perkins ipd.), ki so svojo patološko, agresivno, nestrpno, militantno, križarsko, poslovno verzijo krščanstva zlepili z ideologijo "Reaganove revolucije" (patriotizem, republikanizem, nacionalna prenova, šovinizem, militarizem, boj proti "imperiju Zla", prosti trg), z bojem proti vrednotam, ki so jih oblikovala šestdeseta, in z novo tehnologijo - predvsem s telemarketingom, direktno pošto in televizijo.
Tako se je rodila elektronska cerkev. Da je fundamentalistični "televangelizem" najbolj zacvetel prav pod Ronaldom Reaganom, ne preseneča. Reagan je bil TV predsednik - fundamentalisti so ponudili TV verzijo krščanstva. Vse je bilo napeto, bombastično, kičasto, psihedelično, mistično, histerično, paranoidno. Kristjani so molili pred televizorjem. TV pridigarji so oznanjali, da so Američani edino "izvoljeno ljudstvo", da jo ogroža Satan, da je militarizem dober, ker brani mir, ki omogoča "širjenje Jezusovega sporočila po svetu", in da je kristjan odrešen le, če se ponovno rodi v Jezusu, kar pa lahko stori le tako, da se odreče svojemu egu in da svojo voljo podredi Svetemu duhu, okej, Bibliji, najvišji avtoriteti, pravi ameriški ustavi. Če namreč vprašate fundamentaliste, potem bi lahko Biblija povsem mirno zamenjala ustavo. Biblija je postala, kot pravita Flo Conway in Jim Siegelman v knjigi Sveti teror (1984), "tajni policaj". Kdor misli z glavo, se ne more ponovno roditi v Jezusu. Fundamentalisti so krščanstvo zapakirali kot kolekcijo elementarnih strasti - jeze, strahu, sovraštva, občutka krivde. Svet je bil le še nadnaravno bojišče, na katerem se spopadajo sile Dobrega in sile Zla.
Bajno bogati televangelisti so - ob asistenci magnatov, recimo pivovarja Josepha Coorsa in naftarja Nelsona Bunkerja Hunta - serijsko ustanavljali lobije, agitpropovske organizacije, fondacije, inštitute, think tanke, akcijske komiteje, revije, založbe in študijske skupine, prirejali množične motivacijske shode in seminarje, rohneli, napadali, sikali, zastraševali, prali možgane, zbirali denar, financirali predvolilne kampanje, mobilizirali, sestavljali "protestne" peticije, pozivali k bojkotom, "ščitili družino", vernike bombardirali z napotki in imperativi, mislili "nadnaravno", producirali "krščanske" soap-opere in "krščanske" filme, iskali Noetovo barko, gradili univerze, kristalne katedrale, "krščanske ambasade", "krščanske" verzije Disneylanda in celo mesta (npr. City of Faith), atomsko bombo razglašali za Božji dar, svarili pred ateisti v Kremlju in pred diktaturo v Ameriki, pa pred liberalci, "sekularnimi humanisti" (= tisti, ki probleme rešujejo brez Božje pomoči), geji, istospolnimi porokami, feministkami, pornografijo, abortusom, "kulturo smrti", detomorilci, kanibali, swingerji in francoskim poljubom, pisali priročnike za indoktrinacijo vernikov, vernike pa mojstrili v mnemotehniki, da so lahko dan in noč žebrali biblične verze. Žebranje Biblije je moralo pač postati kot dihanje - avtomatizem. Pekel ni hec! Nebesa so ljudem pošiljali po pošti. Telemarketing je postal njihov evangelij. Junk mail so prelevili v politiko - in krščanstvo v junk mail.
Fundamentalisti so Ameriki - sekularni Ameriki - napovedali vojno. Sveto vojno. Kot teroristi. Ameriko so hoteli križarsko spreobrniti. "Bog noče, da le pridigam - poklical me je v akcijo," je kriknil Jerry Falwell, ustanovitelj Moralne večine. In dodal: "Jezus ni bil pacifist!" Status quo jih ni zanimal - strukturo oblasti so hoteli razštelati in redizajnirati. Domovino so hoteli vrniti k Bogu. Neobdavčeno. In res, vse fundamentalistične cerkve so se - pod taktirko hardcore stratega Paula Weyricha - povezale v politični blok, ki je politike nastavljal in odstavljal. Mobilizirali so pač multimilijonsko volilno bazo, ki je funkcionirala kot glasovalni stroj. V vlado in kongres so rinili "svoje" ljudi, ki jih je "srečanje z Jezusom prelevilo v bolj učinkovite zakonodajalce", orkestrirali volitve, svoj telekomunikacijski imperij izkoriščali za šikaniranje nasprotnikov, evangelizirali javno moralo, zamajali demokracijo, izvolili Reagana in oba Busha, rušili Billa Clintona, vero prelevili v politično orodje, cerkev pa v politično organizacijo - nič, fundamentalizem so hoteli spremeniti v nacionalno politiko, Američane pa v izvoljeno in odrešeno raso superkristjanov. Tak je Božji načrt. "Zavzeti moramo ameriški senat", je vreščal Terry Dolan, šef Nacionalnega konzervativnega političnega akcijskega komiteja. Randall Terry, ustanovitelj Operacije rešitev, pa: "Sovraštvo je dobro! Naš cilj je krščanska država! Naša biblična dolžnost je, da zavzamemo to državo! Nočemo pluralizma!" Pluralizem je nemoralen. Jasno, Pat je bil vedno na liniji: "Dovolj glasov imamo, da zavladamo državi." Le zakaj ne: "V ustavi ne obstaja ločitev cerkve od države." Pat hoče iz Amerike narediti to, kar je ajatola Homeini naredil iz Irana - teokracijo. Fundamentalisti so ustvarili paralelno Ameriko, ki je v kulturni vojni z ono drugo, sekularno, "neodrešeno" Ameriko, tako da so samo Ameriko, kot sta poudarjala že Conwayeva in Siegelman, pripeljali na rob "druge državljanske vojne" - no, ko so v žep dobili born-again Busha, pa so svet potopili v globalno vojno fundamentalizmov.