Pomladitev - ne, hvala

Ko se je na začetku kvalifikacij na položaju selektorja slovenske reprezentance pojavil Brane Oblak, nam je bilo rečeno, da gre zgolj za začasno rešitev, da gre samo za vmesni čas, v katerem bo Oblak iz reprezentance pometal stare igralce in pomagal bodočemu selektorju (verjetno Srečku Katancu) pripraviti sveže mladce, ki bi v naslednjem krogu kvalifikacij - za evropsko prvenstvo - lahko zamenjali generacijo Zahoviča, Aleša Čeha, Milinoviča ...

A po zadnjih tekmah, predvsem z Norveško, delno pa tudi z Moldavijo, in po nekaterih prijateljskih tekmah moramo žal ugotoviti, da se Oblak za pomladitev ni odločil. V nekaterih primerih je z ignoriranjem igralcev mlade generacije tekme raje celo izgubljal, kot da bi na njih zmagoval.

Primer, iz katerega je mogoče izhajati, je položaj vratarja. Za vratarjem ni nikogar. Za vratarjem, ki naredi napako, je samo še mreža. Oblak se je na tekmi z Norveško, ki igra nogomet visokih žog, odločil v vrata postaviti vratarja, ki ne zapušča osnovne črte, ki se ne odziva na žoge zunaj svojega prostora. Odločil se je za vratarja, ki brani v drugi nemški ligi, namesto za vratarja prve italijanske lige. Ko je uvidel svojo napako, je vratarja v poznih tridesetih zamenjali z enaindvajsetletnim golmanom že na naslednji tekmi, torej na srečanju z Moldavijo. Žal drugih napak, ki so sledile zaradi napačne selekcije, ni hotel popravljati. Moderni sistem (4-4-2), ki ga je postavil v igri, mu je seveda onemogočal, da bi vanjo postavljal igralce iz Slovenije, saj ti igrajo večinoma v klubih s sistemom 3-5-2, pa vendar obrambna linija obeh trenutno najboljših slovenskih klubov deluje veliko bolj usklajeno kot reprezentančna. Ignoriranje najboljšega mladega branilca Branka Iliča in forsiranje Suada Filekoviča je Slovenijo pripeljalo v položaj, ko sta za reprezentanco tekmi z brezzvezno Moldavijo in drugo postavo Walesa že hudo naporni srečanji. Naslednji igralec, ki ga je forsiral (mnogi so mu očitali, da zato, ker je sodeloval pri njegovem prestopu), je bil Aleksandar Rodić. Soliden napadalec, za katerega je Slovenija brez težav uredila državljanstvo, trenutno igra v Turčiji, v angleškem Portsmouthu, kamor je prišel le zaradi podarjenega evropskega državljanstva, pa ni sedel niti na klopi. Pri Oblaku je najboljša špica. Zaradi njega mora na priložnost čakati veliko napadalcev, predvsem Klemen Lavrič, ki brez težav igra v prvi nemški ligi, da o obeh goriških napadalcih (Birsa, Burgič) in napadalcu Domžal (Stevanovič) niti ne izgubljamo besed, ker Oblak igralcev iz Slovenije pač ne mara. Tako kot ne mara Miša Brečka, ki je sicer na začasnem delu v Nemčiji.

Oblak je pač šel po stopinjah prejšnjega selektorja Prašnikarja in prav nerodno je, da naši reprezentanti aktualnih kvalifikacij v novi sezoni igrajo za Livarja iz Ivančne Gorice. Zakaj, se sprašujete. Ker je tam trener Oblakov pomočnik Jože Prelogar. Večine naših reprezentantov v prvi slovenski ligi pač nočejo. Reprezentant Jalen Pokorn, ki je moral oditi iz Izraela, se je trudil nastopiti za prvaka HIT Gorico. Niso ga vzeli. Ne zanimajo jih niti tisti, ki nastopajo na Cipru. Ali so prestari ali znajo premalo. Za Oblaka to ni problem. Če se ne bo uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo poleti v Nemčiji, to ne bo nobena katastrofa. Reprezentance sicer ni pomladil, vendar je to samo korak naprej v njegovem mandatu, saj je "picajzlasti" Katanec v takšnem stanju seveda ne bo hotel prevzeti. Tako bomo dobili še najmanj dve leti nogometne reprezentance, obsojene na Oblakovo ciprsko navezo.

In če se zdaj za hip pomudimo še pri naših bornih možnostih za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Izvirni greh je bila tekma z Norvežani v Celju, kjer je po napakah Cesarja, Filekoviča in obeh Mavričev totalna ofenziva pomenila zgolj samomor. Že neodločen izid bi obetal vsaj nekaj možnosti, zdaj pa seveda ni verjeti, da nas bodo reševali Moldavci in Belorusi. Naši bi morali dvakrat zmagati (v gosteh z Italijani in doma s Škoti), zraven pa bi morali Norvežani izgubiti vsaj točko. Že osnovni pogoj, da morajo naši zmagati na srečanju z Italijani v Palermu, bo tako rekoč nemogoče izpolniti, čeprav "stroka" računa, da bi bil dovolj remi z Italijani, ker je tako ali tako najverjetneje, da bodo Norvežani izgubili z Belorusi. Žal tudi Italijani še vedno niso teoretično povsem zagotovo prvi v skupini (drugo mesto prinaša še kvalifikacije) in bodo z našimi hoteli te stvari zabetonirati, to pa seveda ni dobro za nas. Sploh ne v Palermu, kjer v norem nogometnem ambientu ne morejo zmagovati niti Palermovi tekmeci z vrha italijanske lige. Skratka, čudež bi bil, če bi dosegli ugoden izid na jugu Italije, čudež bi bil, če bi Norvežani izgubili z Belorusi. Je pa seveda že tako ali tako čudež, da so naši s tako shizofreno zasedbo v teh kvalifikacijah sploh koga premagali.