Spletno osje gnezdo

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in njegovi pomočniki so minuli teden torek na tiskovni konferenci poleg svojega stališča do novega Zakona o RTV obelodanili, da so v njihovem uradu napovedali boj proti sovražnemu govoru na spletnih straneh. S tem naj bi se v prihodnje ukvarjal novoustanovljeni oddelek za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti. Hanžek je tudi predstavil, da so se posebej posvetili spletni strani, ki vsebuje številne zapise in sporočila s "skrajno negativnim izražanjem do določene skupine ljudi", namreč priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije, ali kot jih po Hanžkovih besedah imenujejo na spletni strani, "do čefurjev". Po Hanžkovih besedah naj bi šlo za pozivanje k sovraštvu in pobojem, širjenje takšnih idej pa je v nasprotju z ustavno prepovedjo spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti ter tudi številnimi mednarodnimi konvencijami s področja varstva človekovih pravic.

Več pojasnil o dejavnosti proti sporni spletni strani smo našli na spletni strani varuha človekovih pravic, kjer je zapisano, da je "anonimna pobuda varuha opozorila na spletno stran, ki vsebuje številne zapise in sporočila s skrajno negativnim izražanjem do določene skupine ljudi - prebivalcev Slovenije. Že bežen pogled na vsebino spletne strani dopušča zaključek, da gre v mnogih primerih za izzivanje, razpihovanje in širjenje idej v nasprotju z ustavno prepovedjo spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti po 63. členu ustave". Urad je kopijo pobude poslal okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, vodja okrožnega državnega tožilstva pa jih je pozneje obvestila, da so opozorilo na spletno stran šteli kot kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, saj ocenjujejo, da res obstaja sum kaznivega dejanja zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti po prvem odstavku 300. člena KZ. Zadevo so predali policiji, da ukrene vse potrebno za izsleditev storilca kaznivega dejanja. "Varuhu niso poznani storilci, torej pisci sporočil, niti avtorji oziroma imetniki te spletne strani. Tudi nam ni znan krajevni izvor spletne strani in njene vsebine, gre pa očitno za sporočila, ki nastajajo prav v sedanjem času in v našem okolju. Informacija, s katero razpolaga varuh, je torej nepopolna. Tako smo predlagali, da zadevo obravnava pristojno okrožno državno tožilstvo, in to s stališča morebitne storitve kaznivega dejanja po 300. ali katerem drugem členu Kazenskega zakonika," je zapisano na spletni strani Hanžkovega urada. Kmalu potem se je razvedelo, da gre za spletno stran Nemejebat.com. V uradu varuha človekovih pravic pa nam več podatkov niso mogli dati, ker je bila vodja novega oddelka za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti Barbara Samaluk do konca tedna odsotna.

Kaj je tako spornega na spletni strani nemejebat.com? Gre za malo prirejen internetni forum, kakršnih je sicer v Sloveniji nekaj stotnij. Uporabniki lahko brez registracije v obrazec vpišejo svoje mnenje o temi in to je potem tam objavljeno. Forumi pa so tako ali tako po večini namenjeni podajanju mnenj različnih mnenjskih opcij. Na nemejebat.com so po večini res bolj žaljiva kot na drugih forumih. Sicer pa ne gre za kakšno spletno stran, okrancljano z nacističnimi simboli ali prečrtanimi džamijami, kot so se pojavljale ob najbolj burnih razpravah glede gradnje muslimanskega verskega centra v Ljubljani. Njihove teme so precej najstniško oziroma mladostniško obarvane. Med drugim razpravljajo, ali so boljši pobriti ali poraščeni ženski spolni organi, o porničih, o Nataliji Verboten, o spolnih odnosih na delovnem mestu ter ženskah kot največji napaki stvarnika, na drugi strani pa o tujcih, Hrvaški, homoseksualcih, izbrisanih ... Trditev Hanžkovega urada, da niso poznani storilci in imetniki spletne strani ter krajevni izvor, pa kaže, da se zadevi v Uradu niso posvetili zelo intenzivno. Tudi s precej bornim računalniškem znanjem smo ugotovili, da se spletna stran nahaja na strežnikih ameriškega podjetja iz Teksasa, ki ponuja prostor za gostovanje spletnih strani. Na sorodni in povezljivi spletni strani, ki je na istem strežniku, pa se skriva tudi ime podjetja iz štajerske prestolnice, ki stoji za njimi. "Res je, da našo stran, poleg normalnih ljudi, obiskujejo še razno razni čudaki, ki bi radi na vsak način nekako pritegnili pozornost in jim prav paše, da lahko tukaj povedo svoje mnenje ali dajo izjavo, pa naj bo kakršna koli. Stran ne predstavlja oseb, ampak samo mnenja in izjave oseb, in tukaj še zdaleč ne vidimo nič spornega. Razprave so anonimne in kakršno koli namigovanje k temu, da naj bi šlo za neke vrste pozivanje k organiziranemu zbujanju ter razpihovanju nestrpnosti in sovraštva, je pretirano in nima nobene podlage," nam je odgovorila urednica sporne spletne strani. "Menim, da se je gospod Hanžek v tem primeru, milo rečeno, zmotil. V bistvu išče čisto nekoga tretjega, ki pa nima nikakršne zveze z nami in z našo stranjo, katere glavni namen je izključno zabava in preganjanje dolgčasa. Bi pa na tem mestu ljudi na uradu pozvali, naj si vzamejo malo več časa in bolj podrobno pregledajo prispevke na tem portalu, ki jih je že blizu 4000. Naj pregledajo prispevke, ki govorijo trpinčenih ženah in otrocih, o neizplačanih pokojninah slovenskim delavcem, ki so svoj kruh služili v drugih republikah bivše skupne države, o vseslovenskem problemu alkoholizma v družinah in podobno. Daleč od tega, da bi podpirali kakršno koli razpihovanje sovraštva in nestrpnosti do drugačnih in drugače mislečih, a dajmo možnost, da pokažejo, da so drugačni in drugače misleči, in se spustimo v argumentirane intelektualne debate." Avtorjem se je zdela ideja nemoderiranega (oz. light moderiranega) foruma zanimiva in naj bi pritegnila obiskovalce, ki hočejo deliti mnenja z drugimi, ne da bi se jim bi bilo treba kakor koli izpostavljati. Pritegnila pa je tudi tiste, ki se radi izživljajo. Sicer pa so mnenjsko stran nemejebat.com opremili tudi s 36. členom slovenske ustave, ki pravi, da vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je z ovadbo proti njim dregnil v spletno osje gnezdo. Širjenja nestrpnosti bi bila lahko obtožena skorajda sleherna slovenska spletna stran, ki ima mnenjsko rubriko. Omejevanje svoboda govora in mnenj na internetu pa je zelo delikatna zadeva, saj naj bi internet s tem regulirali. Svojo spletno stran pač naredi lahko vsakdo. Tako kot napiše grafit na zid. Toda policisti ne lovijo storilcev, niti ne težijo lastniku. Vsekakor naj bi uredniki spletnih strani higiensko poskrbeli, da se pri njih ne sproščajo najnižje človeške verbalne strasti v pisni obliki. Spletne strani pa tudi nimajo statusa medija in tako ne potrebujejo licence, kot je vpis v razvid medijev. Podobne vsebine, kot je na nemejebat.com, se pojavljajo tudi na mnenjskih straneh spletnih strani in portalov slovenskih medijev in ne nazadnje tudi slovenskih političnih strank. Recimo na spletni strani NSi, ki ima morda celo najbolj popularen forum na temo politike v Sloveniji. Podobna zgodba se je dogajala tudi na Mladinini spletni strani. Pod objavljenimi članki je prostor za komentarje bralcev. Toda komentarji anonimnežev velikokrat niso bili prizanesljivi do drugih osebkov, ki so bili vse prej kot ljudje in vredni odstrela. Ko je bilo uvedeno uredniško prebiranje odzivov na članke, je na račun Mladine letelo veliko pripomb v stilu, da smo cenzorji, da nočemo sprejemati mnenj drugače mislečih in smo se jih celo ustrašili ...