Enotni ali razkosani internet

"Ne prepustimo interneta Združenim narodom" ali "Držite Združene narode proč od interneta" sta le dva izmed številnih naslovov, ki se zadnje čase pojavljajo v ameriških tiskanih in elektronskih medijih. "Zlobna" Organizacija združenih narodov naj bi se hotela polastiti nadzora nad internetom, do katerega imajo že zaradi zgodovinskih dejstev pravico ZDA. Jedro spora je neprofitna korporacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names), ki skrbi za internetne domene in standarde za imena ter nadzira internetni imenik, imenovan DNS (Domain Name System), ki omogoča komunikacijo med dvema računalnikoma. Če napišete v svoj brskalnik naslov www.google.com, sistem poskrbi, da lahko vstopite na osnovno stran Googlovega iskalnika. Ali drugače, ICANN skrbi, da promet po internetu poteka čim bolj urejeno. Je tudi tisti, ki uradno da zeleno luč za uporabo novih internetnih domen, kot so recimo v zadnjem času .eu, .jobs, .travel...

ICANN-ova velika težava je, da je njegov ustanovitelj ameriško ministrstvo za trgovino (US Commerce Department), za morebitne sodne spore v zvezi z njim pa je pristojno kalifornijsko sodišče. Velika večina strokovnjakov se strinja, da z ICANN-om ni težav in da njegov nadzor nad internetnim imenikom ni sporen.

Glas proti ameriškemu prilaščanju jedra interneta so dvignile države v razvoju, pa tudi države, za katere velja, da zelo rade kršijo človekove pravice ali pa njihovi režimi veljajo za totalitarne. Te države so že zahtevale, da mora ICANN-ove naloge prevzeti "nevtralna" organizacija pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Kdo bo imel v prihodnje nadzor nad internetom, pa naj bi se svetovne vlade skušale dogovoriti na svetovnem vrhu o informacijski družbi, ki bo sredi novembra v Tunisu in ga sponzorirajo ZN. Rusija, Kitajska, Brazilija in arabske države že grozijo, da bodo vzpostavile svoj internet, ker ga po njihovem ne more in ne sme nadzorovati le ena politična in gospodarska velesila, kot so ZDA.

ZDA se, kot že rečeno, sklicujejo na zgodovinsko dejstvo, da so prav one ustvarile internet takšen, kakršen je, in da je sedanji način upravljanja pravičen. Evropska unija, ki sprva ni hotela, niti si ni želela bistvenih sprememb, pa hoče zdaj pomiriti oboje in opozarja, da lahko splet, če se strani ne bosta dogovorili, razpade na parcele.

Po poročanju britanskega Guardiana so nastali štirje temeljni predlogi, kako naj bi potekala reforma interneta. Okoli argentinskega predloga so se zbrale države, ki so zaskrbljene zaradi morebitne destabilizacije spleta. Hkrati nasprotujejo temu, da je v nadzor posredno vpletena ameriška vlada. Argentina (podpirajo jo afriške države, Japonska, Singapur, Malezija, Nova Zelandija, Kanada, Čile, Mehika in Ekvador) predlaga nekakšen forum, v katerem naj bi imele predstavnike državne vlade, industrija in civilna družba. Forum naj ne bi posegal v sedanje mehanizme, temveč bi do vpliva prihajal le pri razvoju interneta. ICANN naj bi sčasoma internacionalizirali z ločitvijo od ameriške vlade, večjo vlogo pri odločitvah pa naj bi dobile tudi druge države.

Iran in Pakistan sta si zamislila nekakšen medvladni svet (med podpornicami so Kitajska, Rusija, Brazilija in Savdska Arabija). Ta bi zaživel pod pokroviteljstvom ZN in naj bi postal nadzornik tistega, kar počenja ICANN. Na omenjeni predlog imajo največ pripomb borci za svobodo govora. Bojijo se, da bi se takšen nadzornik spleta hitro prelevil v politični organ. Kitajska bi recimo lahko kaj hitro zlobirala, da se ne registrira nobena domena, ki bi bila v nasprotju z njeno politično ureditvijo.

EU predlaga reformo nadzora nad spletom tako, da bi ICANN odcepili od ameriške vlade in bi deloval povsem neodvisno. Hkrati naj bi jurisdikcijo nad njim prenesli na mednarodne sodne organe, industrija in vlade pa naj bi bili vpleteni le pri tehnoloških vprašanjih. Med evropskimi predlogi je tudi predlog za ustanovitev foruma vladnih, nevladnih in gospodarskih organizacij. V njem naj bi zbrani na različnih srečanjih in vrhovih razpravljali o vprašanjih, povezanih s kiberkriminalom in spornimi internetnimi vsebinami.

Ameriški predsednik George Bush je kot navadno tudi tokrat hraber možak. Njegovi svetovalci za informacijsko in telekomunikacijsko politiko so bolj ali manj zavrnili vse predloge. Ameriški senat in kongres pa sta napovedala sprejem resolucije, ki bi še naprej zagotavljala varnost in stabilnost sistema, ker je ta bistvenega pomena za svetovno gospodarstvo. Razprave in dialogi o internetnem nadzoru pa naj bi potekali v najrazličnejših svetovalnih telesih in forumih namesto v enem samem osrednjem nadzornem svetu. ZDA pač pravijo, da se nočejo vmešavati v dobro delujoč sistem.

ICANN je doslej vedno in vsem ustregel. Le enkrat se je zgodilo, da je zavrnil predlog za novo končnico domen in sicer .xxx, ki si jo je zaželela pornografska industrija. Na ameriško trgovinsko ministrstvo so začela pritiskati najrazličnejša religiozna in moralistična združenja. Uvedbo .xxx so ustavili, tik preden so jo že hoteli dati v uporabo.