Energetska kriza mobilnih naprav

V različnih novim tehnologijam posvečenih medijih smo prebrali, da je raziskovalno podjetje TNS opravilo globalno raziskavo med uporabniki najrazličnejših mobilnih napravic, kaj novega si najbolj želijo imeti v lasti. Ugotovitve pa so bile predvsem za proizvajalce tovrstnih naprav precej pretresljive. Potrošniki si ne želijo vedno novih, boljših, tanjših, lepših in zmogljivejših izdelkov. Sedanji mp3-predvajalniki povsem zadovoljujejo njihove potrebe. Prav tako ročni računalniki ali dlančniki in prenosni računalniki. Tudi brez digitalnih fotoaparatov z vedno več megapiksli je mogoče preživeti. Želijo si zgolj: "Le boljše baterije, ki bi zdržale dalj časa, nam dajte." Kar dve tretjini vprašanih sta namreč odgovorili, da sta s svojimi napravicami povsem srečni in veseli, želita si le, da bi baterije vzdržale vsaj dva dni uporabe, preden bi jih bilo treba spet napolniti. Toda ta na videz pobožna želja je vsaj za zdaj dokaj hud zalogaj za proizvajalce in razvijalce baterij. Prav baterije so nekakšna črna ovca razvoja novih tehnologij, saj je zadnja leta njihov razvoj v primerjavi z drugimi tehnološkimi dosežki vegetiral.

Proizvajalci zabavne in uporabne elektronike si sicer iz dneva v dan prizadevajo, da bi bili njihovi izdelki energijsko čim prijaznejši. Čipovje in drugi delčki naprav potrebujejo za delovanje vedno manj električne energije. Prav tako električno varčne so nove generacije najrazličnejših zaslonov. Toda to ni dovolj, saj tudi zmogljivejše litijeve baterije (to so recimo tiste, ki jih imate v mobilnem telefonu, razen če nimate kakšnega "oldtimerja", ki uporablja še tiste z oznako NiMh) omogočajo le nekajurno delovanje denimo prenosnega osebnega računalnika. Pa še to le pod pogojem, da ga uporabljamo zgolj za osnovno delovanje, recimo za pisanje besedil ali urejanje razpredelnic. Ogled filma na DVD-ju na prenosnem računalniku bi že pošteno okrnil časovno zmožnost delovanja računalnika brez priključitve na električno omrežje. Videopredvajanja naj bi bila energijsko precej obremenjujoča za večino naprav, ki to omogočajo. Še neprijetnejša je stvar pri mobilnih telefonih, saj ti zaradi prazne baterije nehajo delovati. Če ni pri roki polnilca in seveda električnega vira, smo zoprno nedosegljivi. Ali pa slikamo kaj z digitalnim fotoaparatom in ta neha delovati ravno v trenutku, ko ga najbolj potrebujemo.

Kaj storiti, da bi prenosne napravice brez polnjenja delovale bistveno dlje? Zaradi tega so jezni tudi tisti, ki posredno služijo na račun prenosnih napravic, recimo ponudniki mobilne telefonije, proizvajalci in prodajalci glasbe, videoiger ... Lastniki napravic namreč zatrjujejo, da bi več telefonirali, poslušali več glasbe in igrali bistveno več iger, če bi to dovoljevale baterije. Razvijalci baterij sicer poskušajo s številnimi novimi zamislimi. Največji proizvajalci mobilnih naprav pa se vsaj na videz najbolj navdušujejo nad baterijami z mikrogorivnimi celicami. Pojavili so že prvi prototipi. Toshiba je recimo že predstavila prve baterije na gorivne celice za mobilne telefone, prenosne računalnike in mp3-predvajalnike. Za uporabnike pa bo polnjenje baterij precej nenavadno, saj bo še najbolj spominjalo na polnjenje praznih vžigalnikov. Treba jim bo dotočiti gorivo. Z dolivanjem nekaj mililitrov metanola bo mp3-predvajalnik godel 20, 30, 40 ali celo več ur. To je bistveno več kot doslej, ko je deset ur brez polnjenja v praksi že lep dosežek. Metanol velja trenutno za najobetavnejše gorivo za baterije na gorivne celice. Toda ima številne slabosti. Dvomi se pojavljajo v zvezi z morebitnimi strupenimi hlapi, ki bi izparevali skozi membrano v gorivnih celicah. Še večja težava pa so, sicer malce nenavadno, letalski prevozniki. Mednarodna letalska pravila prepovedujejo vnos metanola v letala zaradi njegove vnetljivosti. Vnos je možen le, če je metanol posebej zapakiran. O morebitni spremembi pravil naj bi po poročanju BBC-ja vnovič razpravljali leta 2007. Tedaj naj bi po napovedih na trg prišle prve komercialne baterije na gorivne celice za prenosne naprave. No, nekateri vodilni svetovni proizvajalci, kakršen je recimo Nokia, so takšnim baterijam za zdaj obrnili hrbet. Nokia je marca letos objavila, da bo nehala razvijati mobilne telefone z baterijami na gorivne celice, ker trg še ni dovolj "dozorel". Sceno samo pa bo menda še naprej budno spremljala. Čeprav je slišati napovedi, da naj bi ravno imetniki prenosnih naprav "potrošniške" elektronike postali prvi množični uporabnik gorivnih celic, pa nekateri menijo, da litijevih baterij, ki so danes najbolj razširjene, ne moremo kar tako odpisati. Preden naj bi se gorivne celice tehnološko in tržno dovolj razvile, bodo najrazličnejše napravice poganjali nekakšni hibridi med litijevimi baterijami in gorivnimi celicami.