Z razpelom nad hudiča!

Izvenserijski dogodek so v velikem sobotnem intervjuju mimogrede napovedali njegova konkretne hektarje tako nerado preštevajoča benevolenca nadškof in nemara je tudi to za naprstnik pripomoglo k navdušujočemu obisku. V sredo zvečer je v sklopu Nikodemusovih večerov predavalnica na ljubljanski teološki fakulteti pred nastopom uradnega eksorcista v mariborski škofiji pokala po šivih. V bistvu je bilo v dvoranico in iz nje zaradi zabasanih prehodov nemogoče priti in celo v avli se je bilo treba boriti za svoj prostor pod umetno razsvetljavo. Ko sem prispel, je duhovnik moderator navzoče z odra ravno opozarjal, da se bo prireditev financirala s prostovoljnimi prispevki: od vsakogar se pričakuje 200 tolarjev. "To je manj kot ena kava v Ljubljani. Bodimo fer: stvari stanejo in niso zastonj. Vas bom še enkrat opozoril, ampak samo enkrat!"

V bistvu sem si vnaprej težko predstavljal, kaj lahko pričakujem. Moji poganski domišljiji na hollywoodski pogon je uspelo, da mi je servirala samo podobo neke vrste pobožnega Crocodila Dundeeja, ki vihti križ kot mačeto in lula sveto vodo, a sem vizijo zgledno zgrožen poslal nazaj v črno brezno demonskega šepeta. Resničnost je bila kot ponavadi nekoliko bolj prozaična: Marjan Veternik je postaven in blago pogrkujoč možak v najboljših letih, zagorel in plešast, odet v snežno belo srajco in siv jopič ter vihteč ravno dovolj karizme, da je znal vedno znova vešče degažirati navdušenje nabito polne dvoranice zaupljivih ovčic. Opazno vznemirjeno publiko so sestavljali skoraj izključno izrazito mladi ali izrazito stari; generacije vmes očitno čutijo, da duhovne parazite dovolj učinkovito odganjajo v sklopu svojega ustaljenega večernega trikotnika hladilnik-televizija-stranišče.

Luči so počasi temnele, na belem platnu se je pojavil napis Ali verjameš, da hudi duh deluje?, zadonele so grozeče violine - ravno take kot pri kakem h'woodskem spektaklu, recimo v trenutku, ko se nadomestni oče sooči z docela razkrinkanim Damienom. "Kakor danes živi in deluje Jezus, tako živi in deluje tudi druga stran!" je dramatično poprijel gospod Marjan. "Kar boste danes slišali, se bo marsikomu nedvomno zdelo strašno čudno. Pred desetimi leti marsičesa gotovo tudi sam ne bi verjel, a glede na to, kaj vse sem doživel vmes ... A današnje predavanje ima namen prepričati, da je Jezus močnejši in da se nimamo česa bati. Da je Jezus premagal vse, tudi Satana!"

Kako deluje

Predavatelj se je svojo zakladnico teoretskega in praktičnega znanja nameril prenesti ob pomoči treh temeljnih vprašanj, in prvo je bilo: Kako deluje Satan ali hudi duh? Odgovor je: redno in izredno. V sklopu prvega je treba omeniti skušnjave, ki jih poznamo vsi, zlo hudega duha pa je pri tem posredno, saj izhaja iz samega človeka, ki ga je po svoji volji svobodno izbral. Pri izrednem delovanju izhaja zlo iz neposrednega zunanjega posega, deli pa se na tri podskupine:

pritiski ali opressio - človek je kot srednjeveško utrjeno mesto, hudi duh pa ga oblega in išče šibko točko. V ta sklop sodi marsikaj, med drugim materializacija ("To je tisto, kar počne Sai Baba."), nenadne bolezni domačih živali, nenaden nepojasnljiv smrad ...

obsedenost ali obsessio: narkomana, recimo, je mogoče pogosto ozdraviti z molitvijo za osvobajanje. Ali pa vedeževalci, ki so "opravili proces iniciacije v okultni svet", a "imajo odzadaj ponavadi kakšnega duha", ki jih usmerja. Ko gremo k vedeževalcu, odpremo vrata za vstop zla v svoje življenje;

posedovanje ali posessio - Satan se človeka polasti in ga recimo drži v lebdečem stanju. Sem sodi tudi govorjenje v neznanih jezikih ("No, tisti ki je len za jezike, mu Satan tu drži dobro oporo, a mu je ne bi priporočil."), spreminjanje fiziognomije in glasu pa seveda tudi besnost v navzočnosti svetega.

Med razlago teh teoretičnih izhodišč so začeli nekateri od navzočih pomenljivo drezati drug drugega, češ - ja, saj to je pa tako kot v primeru strica Ožbolta ali Sodarjeve mame. Kakega je ondan sorodnik nemara nagovoril s prenarejenim, demonskim glasom, spet kdo drug je moral bržčas negovati mačko, ki je kar nenadoma dobila drisko. Številni so si vsako izrečeno besedo skrbno zapisovali v posebne zvežčiče. Starejši gospod je vse skupaj celo snemal z žepnim diktafonom.

Eksorcistovo drugo temeljno vprašanje se je glasilo: Kako Satan vstopa v človekovo življenje? Tu je bil odgovor še bolj večplasten. Princ teme ima namreč na voljo nebroj slabo zatesnjenih, če ne kar na stežaj odprtih oken. Prvo bi bilo družinsko deblo, saj nas teologija izvirnega greha uči, da nosimo s sabo vse breme svojih prednikov. Kot dedujemo duševne, velja enako tudi za duhovne bolezni. Posebej trda nam prede, če je kateri izmed naših predhodnikov zagrešil umor, prešuštvo, splav, če je bil odvisen od alkohola ali če je umrl nespravljen z Bogom (utrnilo se mi je vprašanje, ali sedi v dvorani en sam osebek, katerega rodbinska sekvoja je povsem osvobojena naštetih pogub, a sem ga začel s skavtovsko vnemo nemudoma potiskati proti prej omenjenemu breznu).

Posebej učinkovit pri vstopanju v nas je lahko Satan, kadar trka prek travm in ran. Izjemno pomembno je, kako je bil človek spočet - kdor je bil spočet na koruzi, ima lahko strahotne travme. Nadalje so tu osebni grehi: vsak greh v misli, besedi in dejanju, pa tudi vse opustitve dobrega so del odločitve za Satana. Dolgoletno praktično izkustvo na terenu je prvega eksorcista mariborske škofije naučilo, da imajo največ tovrstnih težav ljudje v zunajzakonskih skupnostih. Na drugem mestu so ženske, ki so abortirale in se s tem odprle duhu smrti, zelo kmalu dol po listi že najdemo obiske astrologov, bioenergetikov, radiestezistov in podobnih šarlatanov (recimo takih, ki zdravijo s spolnimi odnosi), grozljive težave pa lahko povzročajo tudi borilne veščine, branje Aure, uporaba spirale ("S tem prihaja do spočetja, sama spirala pa povzroča spontane abortuse, ki dušo mučijo leta in leta."), poslušanje tehna in feng shui ("To je poseben sistem, kitajski, okultni, kako preurediti stanovanje, da imaš potem še večje probleme."). Ta imenitna domislica je, tako kot tudi tako rekoč vse druge, požela iz-roke-muleč krohot, tako kot je po drugi strani vsesplošno zaskrbljenost sprožil Telekomov podatek, ki ga je govornik menda ondan našel na internetu, da vsak dan kar 200.000 Slovencev telefonira vedeževalcem.

Poleg mlačnosti, brezbrižnosti in odtujenosti od Boga so posebej uničujoče okno še vse satanistične prakse, od črnih maš do alternativne medicine. Vse metode bi bilo težko našteti: uroki, namešani v hrano, pa vudu (besedo eminentni eksorcist naglašuje na zadnjem zlogu, torej vud'u) in spiritizem, Black Sabbath, prekletstva in preklinjanje: "Vsi fantje, ki smo služili v JA, se gotovo spomnimo, koliko se je tam notri preklinjalo. Vsako jutro se je začelo s kletvicami, in če pomislimo: pa saj ni čudno, da je ta Balkan tako grdo razpadel!"

S tem se je glavni del predavanja končal, sledil je 20-minutni odmor, duhovnik pa je res samo še enkrat jasno in glasno opozoril na kastelce z napisom Tudi Tvojih 200 SIT na večer nam bo veliko pomenilo. Odmor je večina izkoristila za pretegovanje v nevzdržno prenabitih razmerah odrevenelih udov: neki gospod je prijatelju izrazil razočaranje, da je predavatelj ponovil največjo novodobno napako cerkve in stvari zastavil tako "trdo, ostro in izključujoče", spet drugi je vedel povedati, da Marjana pozna z duhovnih vaj in da je blazno fejst dec. Večina je bila videti zadovoljna. Nihče se ni vidno vznemirjal ob tem, da je poklicni demonolomilec napovedal tri, razodel pa zgolj dve izmed ključnih vprašanj. Teh je bilo tako ali tako več kot dovolj v sklopu zadnje ure prireditve, ki je bila namenjena izključno njim.

Tasprevrženi

Duhovnik je še enkrat zabičal, da bodo ob desetih nepreklicno končali, ne glede na količino neodgovorjenih vprašanj - med drugim tudi zato, da ne bi "gojili neprimerne in bolne radovednosti". On sam je potem bral vprašanja, ki mu jih je ustno in po pildkih poprej zaupala publika. Prvo vprašanje se je glasilo, kako gospod Marjan gleda na Herija Poterja, in strumni odgovor je bil: to je prava manija, kar že samo na sebi govori, da z zadevo nekaj ni v redu. Otroci dobijo čuden, magičen, nerealen pogled na svet, zato tega res ne bi šlo priporočati. Naprej je nekoga zanimalo, ali se lahko hudič polasti tudi gospoda Marjana, ta pa je samozavestno razodel, da lahko Satan sicer napade vsakogar, a je težje uspešen pri nekom, ki pozna njegove finte. Na vprašanje, na čem temelji njegova radikalna obsodba homoseksualcev, je kot iz topa izstrelil: "Ja, na zdravi pameti, na čem pa?" In požel naslednjega v seriji zaljubljenih krohotov. Deviacija gotovo ne more biti nekaj normalnega. Treba jih je imeti rad in jim predvsem strokovno pomagati: njihov nagon - "torej tisti tasprevrženi" - jih namreč utesnjuje še huje kot nas naš. Včasih mu kdo reče, kako radikalen je, na kar odvrne, da je prav res izjemno radikalen: natanko tako kot Jezus! Kar se tiče njegovega zavračanja vseh vrst newagerjev, temelji na boleči osebni izkušnji: svojčas se je tudi sam ukvarjal z radiestezijo in s hipnozo in bil pri tem zelo uspešen, torej zelo dobro pozna brezna. Evropsko znan velemojster reikija mu je recimo dejal, da po petih letih te prakse v njegovem telesu vlada tak strah, da si sploh ne upa več nikamor.

Kako je postal eksorcist? A, to bo treba pa vprašati šefa Krambergerja, ki ga je s tem najprej gnjavil eno celo leto. Kako razločuje med psihiatričnimi in duhovnimi obolenji? To je zelo dobro vprašanje in človek pogosto res ne ve, kaj bi. Še dobro, da je z leti razvil tako dober instinkt/dar, da zdaj praviloma že po telefonu ve, kam človeka poslati: "Je pa res, da so zadeve pri nas še vedno zelo balkanske: psihiatri te duhovne reči zelo slabo poznajo in tam mučijo paciente, ko pa bi imela bistveno več učinka že ena sama molitev." Kaj pa joga? Joga je sredstvo, s katerim človeka podjarmi panteizem. Hinduizma brez joge ni, torej tudi ni joge brez hinduizma, ob tem pa pomnite: "Krščanstvo je vera, vse drugo pa so religije." Ena izmed posledic joge je recimo otopelost vesti: "Poglejte v Indiji - kdo je tiste reveže reševal? Kdo jih je pobiral s tal? Mati Tereza! Jogiji so jih puščali ležati na cestah." Lani je imel sam 118 pacientov, od tega jih je bilo recimo kakih deset odstotkov zares obsedenih, drugi so bili zgolj "moteni". Ne, nikoli še ni srečal bioenergetika, ki ne bi bil šarlatan, in ga tudi nikoli ne bo: ker ga ne more! Eden izmed obolelih mu je povedal, da je imel med obiskom bioenergetika nekoč s seboj potihem v žepu križ: tisti dan se bioenergetik sploh ni mogel zbrati in ni bil sposoben narediti tako rekoč ene same stvari.

Ob koncu so stotnije na novo vigilantnih ročic pogumnemu gostu povedale, kako zelo cenijo njegov trud, čeprav jih je precej neposredno tudi pokaral: "Koliko bi vas bilo danes tukaj, ko bi šlo za predavanje o Svetem duhu? A bi vas bilo 50? Zdaj, ko govorimo o hudiču, vas je pa polno!" Napotki osnovne dušne samoobrambe so jasni: vera, molitev, krščansko življenje, spoved. Kot se je barvito izrazil gospod Marjan, je poanta pustiti Jezusu, da prime v roke volan tvojega avta, s čimer postaneš sopotnik. To je vse, kar potrebuješ.

Ko sem zapuščal teološko fakulteto, so mi šklepetala kolena. Sprva sem mislil, da je to posledica kulturnega šoka, a sem kaj kmalu ugotovil, da v meni nezajezljivo brbota premost in pravičnost vsega ta večer izrečenega, ki se po mojih sinapsah sooča z neizrekljivostjo vseh mojih dosedanjih zablod. Že več kot desetletje sem namreč atletska steza za najrazličnejše hudiče in ostalo me je še ravno dovolj, da sem se nameril na ta usodni večer enkrat za zmeraj presekati s preteklostjo. Skoval sem prvi, premostitveni načrt: najprej bodo morale za vedno iti vse moje preljube prvoosebne streljačine, potem bom odpovedal celoten sklop nadaljnjih vudu seans pri dr. Papugi, čim prej pa moram zarisati tudi izvedljivo fiskalno shemo, vštric s katero se bom lahko dokončno odtrgal od tega odurnega satanističnega biltena. Že ob sami misli na vse to mi je odleglo. Sproščati so se začeli kanali, za katere sploh nisem več vedel, da obstajajo. Stisk Yawgmotha in Pazuzuja na mojem goltancu je začel počasi, a nepovratno popuščati.

Tistega večera nisem drkal na internet.