O aromah in okusu

Bliža se čas praznikov, ki tako bogaboječi kot agnostični oziroma ateistični odstotek slovenskega volilnega telesa zvedejo na skupni imenovalec ali, po domače rečeno, združijo za bogato obloženo mizo, kjer se ob kozarčku rujnega in med hrustanjem zlato zapečene skorjice sveže klanega mesovja brž najdejo smotrne rešitve za vse razprtije. Bukoliko gastronomske dekadence v tem predadventnem času še dodatno podžigajo oglasi mesno predelovalnih obratov, ki v najbolj gledanih terminih, običajno v zveneči okolici osrednjih informativnih oddaj, nekje med kulturo in vremensko napovedjo, kar tekmujejo v erotiziranju pestre palete suhomesnatih izdelkov, posnetih na skrajno ekspliciten način in ozaljšanih z liričnimi stihi, ki jih čutno interpretira kak senzualen bariton iz razvida priznanih dramskih umetnikov. Če bi se denimo našim misicam posvečalo toliko profesionalne fotografske pozornosti in stilističnih veščin, kot se jih namenja rezinam kraških pršutov v televizijskih oglasih med martinovim in miklavžem, bi jih rumeni mediji častili po božje, vrstam kandidatk za krono najlepše Slovenke in amaterske čistilke minskih polj pa zlepa ne bi videli konca.

Na hedonistično obarvani prednovoletni čas so kot suhoparna protiutež često tempirana tudi statistična poročila, ki naj bi s sklicevanjem na zdrav življenjski slog in posledično daljše življenje v nacionalnem interesu zajezila vsesplošno požeruško evforijo. Minulo sredo je v osrednjem tisku plat zvona bila zdravnica Jožica Maučec Zakotnik, direktorica CINDI Slovenija, ki po štirih letih nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni ugotavlja, da ima kar 79,2 odstotka odraslih Slovencev in Slovenk zvišane vrednosti holesterola, 74,7 odstotka prebivalstva je predebelih, vsak drugi prebivalec pa ima povišan krvni tlak. Podatki resda zbujajo skrb, ampak prepričan sem, da njihova objava ne bo bistveno vplivala na prodajo pleskavic, kajmaka, kuhanega vina, medice in drugih dobrot, ki veselega decembra puhtijo z zanikrnih štantov v središču prestolnice. Prav nasprotno, marsikateri delovni človek in občan bo med mlatenjem leskovačkih specialitet v slogu Janeza Janše zamahnil z roko, češ mediji neutemeljeno paničarijo, pretiravajo in manipulirajo s statistiko, ki obče znano velja za največjo laž. Ne gre jim zameriti. Tudi dramatična statistika je zgolj statistika, če se človeka ne dotakne na osebni ravni, če ne sune tja, kjer najbolj boli. In Klub naravnega zdravja in naravne higiene, ki se mestu in svetu predstavlja na spletni strani www.svet-je-lep.com, je meril v pravo smer.

Kot uvod v serijo predavanj Aloisa Kolarja, nutricionista, praktika in svetovalca naravnega zdravja, je v elektronskih nabiralnikih zašumel njegov esej z naslovom Kako napačna prehrana vpliva na oralni seks?, v katerem zlepa ne zmanjka alarmantnih dognanj v zvezi z našimi sistemsko zgrešenimi prehranjevalnimi navadami. “Moški, ki jedo veliko hrane živalskega izvora (meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki, jajca), imajo zlasti v poletnih mesecih neznosen vonj, prav smrdijo, in to na daleč, žal pa tega vonja sami ne zaznavajo,” ugotavlja Alois Kolar. “To ni povezano z osebno nego, tega vonja preprosto ne morete umiti ali nevtralizirati z deodoranti. Ženske vedo, da sperma takšnih moških nima prijetnega okusa, da je vse `tam okrog' precej neprijetnega vonja. V spermi je menda mogoče zaznati celo okus po pivu, vinu, česnu, kravjem mleku, žleze lojnice pa izločajo ves ta smrad. Ravno v genitalnem področju in pod pazduhami je njihovo delovanje najintenzivnejše. Oznojen, smrdeč moški je v ženski družbi vedno nezaželen. Nezaželen vonj ni posledica delovanja bakterij, kot razmišljajo doktorji medicinske znanosti, magistri in doktorji farmacije, je posledica napačnega načina prehranjevanja in življenja nasploh. Si torej lahko predstavljate skupno življenje s takšnim zalitim, smrdečim moškim?”

E, to pa je že druga pesem. Kapne vam, da se partnerka zadnje čase, ko ji zlezete v hlačke, pogosto izgovarja na glavobol. Žena med predigro vse pogosteje preskoči fafanje. Punca, ki jo s ciljem romantičnega večera v dvoje povabite na kraško pico ali polnjene kalamare s tržaško omako, se po večerji nenadoma spomni, da mora zjutraj zgodaj vstati. Dvignete obrv in s šunko krit kanape na sindikalni zabavi vam zastane na pol poti med pladnjem in usti. Fak, kaj pa če je vse res? Če vaša najdražja, ki je v skrbi za popolno postavo pravkar srknila lahki jogurt in spikala nekaj rezin kuhanih piščančjih prsi, teoriji pritrdi in obtožujoče dvigne kazalec, ji preberite tole: “Če se zgodi, da nas pritegne čudovita ženska, takoj po zbližanju zaznamo morda prijeten vonj izbranega parfuma, pogostokrat pa niti parfum ne more prekriti neprijetnih vonjav po cigaretah, kavi, česnu, hrani živalskega izvora. Izrazit je tudi vonj tistih, ki se prehranjujejo s kravjim mlekom, jogurti in popularnimi mlečnimi bakteriološkimi napitki, ki menda povečujejo `odpornost organizma'. Celo po vegetarijanski kuhani in pečeni žitni, škrobnati ne-hrani tega vonja ni mogoče prikriti, še najmanj v področju genitalij. Vaginalni sokovi imajo neznosen okus, žleze lojnice pa neznosen vonj, ne glede na intenzivno umivanje, tuširanje in izbiro deodorantov. Takšna vagina ima okus po ribi, ki je nekaj ur ležala na vročem soncu. Večini moških je okus sveže vagine zelo všeč in nas noro vzburja, `riba' pa odbija. Z oralnim načinom lahko pripravimo do vrhunca celo žensko, ki težje dosega orgazme. Poskus oralnega seksa pri napačno hranjenih in živečih dekletih in ženskah se za moškega tako konča, preden se je sploh začel. Si lahko predstavljate skupno življenje s takšno žensko?”

Geneza smradu

Alois Kolar pravi, da se je še v začetku devetdesetih aktivno ukvarjal z bodybuildingom in po vseh zapovedih užival proteinsko bogato hrano, ki jo zahteva tak slog življenja. Potem pa so se nenadoma začele zdravstvene težave. Pogosti prehladi, povišan pritisk, konstantna utrujenost, hemeroidi, mučna nespečnost. “Tradicionalna medicina mi ni znala pomagati. Zanje sem bil načelno zdrav. Leta 1994 sem naletel na knjigo Helmuta Wandmakerja Proč s kuhinjskim loncem, ki mi je korenito spremenila življenjski slog, razumevanje razvoja človeka, življenja na tem planetu in seveda prehranjevanja.” Še isti dan je kupil poldrugi kilogram belega grozdja in ga pojedel za večerjo. To je bil začetek eksperimenta, ki je prešel v njegov način življenja, in tako se prehranjuje še dandanes. Po prehodu na presno prehrano se je njegovo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo. “Krvni tlak se je znižal na normalno vrednost, prehladi in hemeroidi so izginili za vedno, sluzenje je prenehalo, tudi prhljaj in nespečnost sta bila uspešno odpravljena, nohti na nogah so postali normalno trdi, koža na obrazu se je normalizirala, mišični krči se niso več pojavljali.”

Alois Kolar je diplomiral z odliko na Kolidžu naravnega zdravja v Winnipegu, Kanada, in pridobil naziv praktik in svetovalec naravnega zdravja - nutricionist. Pravi, da se je med študijem dodobra seznanil z zmotnimi doktrinami uradnih medicinskih znanosti. “Naš zakonito priznan izobraževalni sistem je postal ujetnik ogromnega industrijskega kompleksa. Zato je jasno, da znanost o človeški prehrani ni pogojena z dejstvi o človeški fiziološki in biološki sposobnosti presnove hrane, pač pa z zahtevami prehrambene industrije, ki na osnovi zavajajočih znanstvenih teorij trži svoje produkte, le ti pa povzročajo razvoj vseh oblik bolezni, vključno z rakom in aidsom. Pri tem velja načelo: `Samo bolan človek je profitabilen človek!'” Po Kolarjevem mnenju optimalen način prehranjevanja predstavlja uživanje hrane, ki naj bi bila edina primerna za človeka: približno 90 odstotkov svežega, surovega, zrelega sadja, približno osem odstotkov sveže zelenjave in približno dva odstotka oreškov, orehov, lešnikov in semen, kakopak nepraženih, ki jih velja vsak dan poplakniti s kakšnim litrom doma pripravljenih sadnih ali zelenjavnih sokov. Ta način prehranjevanja, “ključni del čudovitega naravnega sloga, nas ne samo razsmradi, marveč zagotovi najvišjo stopnjo zdravja v pozna stota leta”.

“Menim, da takšen način prehranjevanja ni prilagojen potrebam človeškega telesa. Če gledamo na stvari evolucijsko, bi potemtakem ljudje, ki so živeli in še živijo v tropih ter so preko celega leta uživali v glavnem sadje, doživeli sto let. Pa vemo, da temu ni tako. Stari Egipčani so bili ljubitelji presne hrane, sadja, žitaric in oreškov, pa so v povprečju živeli le do poznih tridesetih let. Izgovora, da takrat medicina še ni bila tako razvita, v tem primeru ne sprejmem, ker zdravila očitno veljajo za neprimerno kemijo,” Kolarjev eksperiment komentira Tadej Majerle, predavatelj na Fakulteti za šport, izvedenec za uravnoteženo prehrano, mednarodni bodybuilding in fitnes sodnik ter osebni trener v fitnes centru Sportclub, ki v evropskem merilu slovi po vrhunskih dosežkih tekmovalnega fitnesa. “Z opisanim načinom prehranjevanja bomo v telo vnašali pretežno ogljikove hidrate, pa še to v glavnem v obliki fruktoze, ki jo moramo sproti porabljati, drugače bodo viški prehajali v maščobo. Telo namreč s fruktozo ne more polniti glikogenskih energijskih rezerv v mišicah, beljakovin, ki so osnovni graditelji telesa, pa za učinkovito obnovo telesa ne bomo zaužili dovolj. Moram priznati, da nisem še videl človeka, ki bi jedel na omenjeni način in imel zavidanja vredno postavo, se pravi majhen procent maščobe in ustrezno mišično maso.” Majerle dodaja, da vpliva hrane na vonj telesa žal ne more komentirati, ker ni strokovnjak za to področje, priznava pa, da ima naša koža po nekaterih vrstah hrane drugačen vonj. “Uživanje česna ali alkohola zagotovo vpliva na neprijeten vonj znoja. Tudi višji nivo moškega spolnega hormona testosterona ima vpliv na ostrejši vonj kože, na dvig ravni testosterona pa močno vpliva redna telesna vadba. Takšen močnejši vonj pa po nekaterih izkušnjah za večino žensk ni nujno neprijeten.”

"Cum etiquette"

Semenska tekočina običajno vsebuje nekje med 200 in 500 milijoni 0,005 milimetra dolgih semenčic, ki se gibljejo s hitrostjo 1,5 milimetra na sekundo. Vsi ti spermiji skupaj predstavljajo le nekaj več kot dober odstotek vsakega ejakulata, ki ga je v povprečju - količina se spreminja glede na starost, število in frekvenco ejakulacij - za en štamprle oziroma 30 mililitrov. Vse ostalo, se pravi skoraj 99 odstotkov izbrizgane semenske tekočine, tvorijo voda, fruktoza, askorbinska kislina, vitamini, citronska kislina, proteini, fosfati, bikarbonati, cink in še morje kemičnih sestavin, ki jih za laično javnost nima smisla naštevati. Navkljub urbanim mitom o silni kalorični vrednosti sperme, zaradi katere naj bi se redile nekatere vrhunske manekenke, je treba poudariti, da povprečen ejakulat vsebuje samo pet do osem kalorij, kar je dvakrat manj kot enaka količina stoprocentnega pomarančnega soka.

Neprimerno težje je definirati vonj in okus sperme, ki naj bi v skladu s Kolarjevimi izkušnjami pri presnojedcih glede na preostalo moško populacijo drastično odstopala od uveljavljenih normativov. Mnenja izvedencev medicinske stroke so deljena. Nekateri kategorično zavračajo možnost, da bi se okus in vonj sperme pri posameznikih kakorkoli razlikovala, ker sta osnovna sestava in pH faktor sperme pri vseh enaka, drugi pa priznavajo, da jih ne bi presenetilo, če bi substance, ki se denimo po uživanju špargljev ali česna izločajo z urinom in znojem, vplivale tudi na morebitne organoleptične lastnosti semenske tekočine. Tako prvi kot drugi pa so si edini, da stroka z empiričnimi dokazi na tem področju ne razpolaga.

Iz krogov, kjer se intenzivneje prakticirajo bodisi komercialne bodisi neobičajne oblike spolnosti, ne glede na ugotovitve uradne medicinske stroke prihajajo drugačne informacije. Annie Sprinkle, bivša porno starleta in spolnosti naklonjena feministična aktivistka, ki je v svoji trdoerotični karieri po lastnih besedah pogoltnila spermo več kot tisočih moških, trdi, da je sperma vegetarijancev slajša od tiste, ki jo proizvajajo mesojedci, na intenzivnost okusa v negativnem smislu pa močno vpliva tudi redno kajenje cigaret in marihuane, nezmerno pitje alkoholnih pijač in kave ter uživanje ostrih začimb, špargljev in gob. Nina Hartley, ikona ameriške porno industrije in avtorica mnogih priročnikov s področja spolnosti, v svojem vodiču po oralnem seksu med ljudmi s slajšo spermo omeni tudi sladkorne bolnike in sistematizira vrste hrane, ki začasno omilijo ali zaostrijo osnovni grenko slan okus sperme, medtem ko naj bi bilo na njen karakterističen vonj po lugu težko ali skorajda nemogoče vplivati.

Tako imenovano cum etiquette ali po naše ejakulacijska pravila - ki enakopravno upoštevajo celo žensko ejakulacijo, v patriarhalnih strokovnih krogih hudo osporavan fenomen - poznajo tudi določene gejevske skupnosti, prvo pravilo v zvezi z vsemi genitalnimi izločki, ki se uporabljajo pri seksualnih igrah, pa se glasi, da njihovo uživanje ali vtiranje ni varna spolna praksa, zato ni vseeno, s kom to prakticiraš. Drugič, različnih vonjev in okusov sperme (enako vseskozi velja za vaginalne sokove) je toliko, kot je ljudi. Tretjič, če se ti upira okusiti lastno spermo, nimaš pravice zahtevati, da jo okušajo drugi. Četrtič, lahko zamenjaš partnerja, vonja in okusa sperme, na katera v negativnem smislu še posebej vplivajo stres, leta in morebitna abstinenca, ne moreš; lahko ga le začasno omiliš ali poudariš. In petič, k nevtralnejšim oziroma slajšim aromam sperme preverjeno pripomore redno uživanje agrumov, banan, ananasa, manga in ostalih vrst sadja, mete, peteršilja, zelene, cimeta, kikiriki masla, zelenega čaja, kamiličnega čaja, testenin, krompirja in piva; živila, ki učinkujejo ravno nasprotno, pa so brokoli, ohrovt, cvetača, šparglji, čebula, česen, čili, curry, rdeče meso, mlečni izdelki, čokolada, žgane pijače, gazirane pijače in seveda cigarete.