Napredne lezbijke vs. konservativni geji
Konec enotne lezbične in gejevske fronte
Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine, in Mitja Blažič, predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti, na otvoritvi razstave Homokavst
© Borut Krajnc
Na trenutke je bil slovenski gejevski in lezbični aktivizem navzven videti že preveč idilično urejen in enoten. Šele v zadnjem času pa se je izkazalo, da je gibanje, ki se bori za enakopravnost istospolno usmerjenih državljanov, dovolj veliko in sestavljeno iz toliko različnih skupin, da se je lahko pojavilo notranje trenje. Fronto so odprle "radikalne" lezbijke oziroma ena izmed njihovih dejavnejših predstavnic Nataša Velikonja. Najprej je o konservativnem pristopu nekaterih aktivistov spregovorila v eter študentskega radia, nato pa v enem izmed dnevnih časopisov objavila članek o slovenskih "homo konzervah". Navdih za odprtje te teme v javnosti je dobila pri nedavni izdaji Škucove zbirke Vizibilija, v knjigi ameriškega novinarja Village Voicea Richarda Goldsteina Homo konzerve, ki opisuje razpršeno ameriško queer skupnost, katere največji sovražnik so postali lezbični in gejevski konformisti, ki uveljavljajo asimilacijsko konservativno politiko. Po prepričanju članice LL družinske vrednote znotraj scene pri nas zagovarja predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti (DIH) Mitja Blažič. Povod za spor je bilo Blažičevo ozaveščanje lezbijk in predvsem gejev ob prvem decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, ko je istospolno usmerjenim ponudil znan "strokovni" recept: abstinenco, zvestobo ali kondom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
