Športna visoka moda

Nedovoljena poživila so smrtni greh športa. Njihova uporaba pa ni strogo prepovedana zgolj zaradi resnih zdravstvenih težav, ki bi jih lahko imeli grešni športniki, temveč tudi zaradi neenakovrednosti med tistimi, ki bi si privoščili doping, in onimi "čistimi". Kakšno prevlado si zagotovijo športniki, ki uživajo poživila, pa so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja dokazovali športniki in še posebej športnice iz rajnke Nemške demokratične republike. Uživanje nedovoljenih poživil pri športnikih je v Italiji še posebej prepovedano, saj uživalce tamkajšnji policisti dosledno preganjajo. Na italijanskem kolesarskem Giru so policisti že ob najmanjšem sumu pripravljeni na racije po hotelih in apartmajih kolesarjev in njihovih spremljevalcev. Prebrali pa smo, da bodo tokrat prijazni do olimpijcev in ne bodo nenapovedano vdirali v olimpijsko vas in druga olimpijska naselja.

Namesto prepovedanih substanc pa so predvsem bogatejše države svoje športnike v olimpijski Torino pospremile z vrhunsko opremo, ki naj bi jim zagotovila vsaj rahlo prednost pred tekmeci. Zimske olimpijske igre so tako ali tako že od samega začetka domena bogatejših držav. Edina prava konkurenca pri delitvi kolajn so bili športniki iz nekoliko manj premožnih nekdanjih komunističnih slovanskih držav. Onstran Atlantika, v ZDA, so se na veliko hvalili s športno opremo svojih olimpijcev; številni mediji, celo elitni poslovni tednik Bussines Week, so predstavili najnovejše športnotehnološke dosežke ameriške industrije. Nekateri so se s svojimi dosežki pošteno pobahali. Če nič drugega, gre za spretno marketinško potezo, saj se oblačila in oprema ameriških olimpijcev za časa olimpijski iger menda zelo dobro prodajajo.

Kaj tako revolucionarnega so športniki prinesli s seboj v Torino? Športni gigant Nike je nekaj najboljših svetovnih hokejskih reprezentanc opremil z novimi hokejskimi dresi, izdelanimi iz materialov, iz katerih so narejeni dresi za tekače, hitrostne drsalce, kolesarje in druge športnike, z katere je zelo pomembna aerodinamika. Nike je hokejske drese, za hokej se to sliši malce nenavadno, preizkusil v vetrovniku in zmanjšal hokejistov zračni upor kar za 15 odstotkov. Poleg tega naj bi bili novi dresi veliko lažji in bolj zračni, zaradi česar naj bi se hokejisti med tekmo precej manj znojili, saj naj bi bila njihova oprema samo zaradi tega celo do tri kilograme lažja. Hokejisti naj bi pridobili tudi hitrost, kajti na testiranjih so ugotovili, da so pri 50-metrskem šprintu po igrišču pridobili približno pol metra prednosti pred igralci v navadni hokejski opremi.

S posebnimi novimi dresi so se opremili tudi tekmovalci, ki tekmujejo v spuščanju po zaledeneli sankaški cevi. Ameriški tekmovalci v skeletonu (sankanje z glavo naprej) so se za pomoč pri doseganju večje hitrosti zatekli k enemu najbolj znanih izdelovalcev športnih kopalk Speedu. Zanje je izdelal drese, ki so podobni plavalnim oblekam, kakršne uporablja večina vrhunskih plavalcev na največjih tekmovanjih in ki sicer temeljijo na hidrodinamiki morskega psa. Klasičnim sankačem pa je neki drug proizvajalec izdelal oblačila iz posebnih sintetičnih laminatov, ki so jih preizkušali v istem vetrovniku, v katerem je opremo preizkušal največji ameriški kolesar vseh časov Lance Armstrong. Še bolj nenavadna je zgodba tekmovalcev v bobu. V preteklosti so se vse reprezentance posvečale izdelavi čim boljšega boba. Zdaj so pozornost namenili tudi aerodinamiki tekmovalcev. Najbolj so se posvetili zaviralcu. To je tekmovalec, ki zadnji skoči v bob in je vso vožnjo najbolj sklonjen. Ugotovili so, da se okoli njega naredi močan zračni tok, ki bob upočasni. V ta namen so prav za zaviralca naredili obleko, prevlečeno s posebnim nanosom, ki omogoča hitrejše drsenje zraka mimo zadnjega moža v bobu.

Najnovejše tehnološke dosežke v Torinu preizkušajo tudi nekateri smučarji pa umetnostni drsalci, ki imajo na drsalkah nekoliko spremenjene drsalne kline. Vloga šminkerjev pa bo pripadla snowboarderjem, saj sta Burton in Motorola poskrbela, da bodo nekateri opremljeni z njunim najnovejšim izdelkom, jakno bluetooth, ki ima na rokavu kontrolno ploščo z zaslonom, s katero se upravljajo Motorolini mobilni telefoni I-pod, mikrofon in zvočniki pa so v kapuci. Brez tehnološkega napredka ne gre niti v bolj obskurnih in starodavnih zimskih športih, kakršen je recimo curling, škotska različica balinanja na ledu z granitnim ploščkom. Na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju je v ženski konkurenci zlato nekoliko presenetljivo osvojila britanska reprezentanca. Ena od značilnosti curlinga je pometanje ledu pred drsečim ploščkom. Britanci pa so razkrili, da trenirajo pometanje na posebnih ergometrih, ki z natančnimi senzorji merijo hitrost in pritisk metle na površino. Prvič so to tehnološko dobrino uporabili pred štirimi leti, zdaj pa so Britanke, ki kanijo stopiti novemu zlatu naproti, vadile na še bolj sofisticirani napravi.