Končuje se obdobje vladavine desnice

Čez tri mesece bodo na Slovaškem izredne volitve, po vseh napovedih pa naj bi prinesle korenite spremembe na tamkajšnjem političnem prizorišču. Spremembe bodo prav nasprotne od tistih na Poljskem. Desnica se bo morala po osmih letih vladanja umakniti levici. Sedanji premier, ki so mu v Bruslju zelo naklonjeni, je zaradi spora z demokrščanskimi koalicijskimi partnerji ob pripravah na sklenitev meddržavnega sporazuma z Vatikanom skrajšal mandat svoje manjšinske vlade v upanju, da bo na izrednih volitvah zato dobil kak glas liberalnih volilcev več.

Med strankama slovaške vladajoče koalicije, ki sta po imenu obe "krščanski", so izbruhnila huda nesoglasja pred sprejetjem meddržavnega sporazuma med Slovaško in Svetim sedežem. Vzrok za to je bil t. i. ugovor vesti, ki je povsem versko obarvan. Sporazum naj bi namreč državljanom, katoliškim vernikom, zagotavljal pravico, da v imenu verskega prepričanja, sklicujoč se na svojo vest, odklonijo nedeljsko delo oziroma dežurstvo. Ginekologi in tudi drugi zdravniki naj bi imeli pravico brez posledic za svoj delovni in strokovni položaj odkloniti opravljanje abortusa in predpisovanje kontracepcijskih sredstev. Verniki naj bi na podlagi določil iz tega dokumenta imeli vso pravico odkloniti nošenje uniforme in orožja, celo če bi jih vpoklicali kot vojaške obveznike.

Premier Mikulaš Dzurinda, vodja najmočnejše koalicijske stranke Slovaške demokratične in krščanske unije (SDKU), pa tudi ministri druge najmočnejše vladajoče stranke Madžarske koalicije (MK), ki zastopa številno madžarsko narodno manjšino, so bili ogorčeni, ker je tretja koalicijska stranka vladajoče desnice Krščanskodemokratska zveza (KDH), ki jo vodi dosedanji predsednik parlamenta Pavol Hruškovsky, "za hrbtom" drugih članov vlade v neposrednih stikih z Vatikanom pripravila predlog sporazuma s takšno, po njihovem nesprejemljivo vsebino. Obljubili so, da takšnega sporazuma ne bodo poslali parlamentu v sprejetje, ker so določila v njem v nasprotju z ustavnopravnimi normami Slovaške.

Zaradi takšnega odziva vladne večine so se predlagatelji sporazuma odločili za izstop iz vlade. Ob tem so odstopili vsi trije ministri iz te stranke, med njimi tudi pravosodni minister Daniel Lipšic. Prav on se je z Vatikanom "tajno" dogovarjal o pripravi dokumenta in pri tem popolnoma zaobšel zunanjega ministra Eduarda Kukana, ki je edini pristojen za pripravljanje meddržavnih sporazumov.

Ta odločitev je popolnoma "spodnesla" koalicijsko vlado, ki je že pred incidentom imela zelo šibko večino, saj je bilo v 150-članskem parlamentu le 76 poslancev vladnih strank, zato je morala vlada pogosto prosjačiti neodvisne poslance, naj podprejo njene predloge. Premieru Dzurindi je bilo jasno, da takšna "supermanjšinska" vlada ne bi zdržala do jeseni, ko naj bi imeli redne volitve, zato je predlagal razpis izrednih volitev za 19. junij, tri mesece pred iztekom mandata svoje vlade. Parlament je predlog na izredni seji v četrtek, 9. februarja, sprejel.

Ko je Mikulaš Dzurinda predlagal razpis izrednih volitev, se mu je zdelo potrebno, da državljanom pojasni negativno mnenje svoje stranke (in tudi svoje negativno mnenje) o spornem dokumentu, ki so ga pripravili slovaški demokristjani iz KDH in izvedenci Svetega sedeža.

"Ne moremo dovoliti, da kdor koli dela razlike med našimi državljani pred zakoni države, za katero smo vsi enako odgovorni. Predlagani dokument pa počne prav to. Ob nedeljah bi na primer zaradi določil tega sporazuma morali ne glede na tehnološke procese delati samo neverni, preostali (teh je na Slovaškem večina) pa bi lahko brez posledic počivali. Brez dvoma bi zaradi te 'pravice', ki je delodajalcem ne bi bilo treba spoštovati, pogosto nastajali delovni spori. Katero sodišče naj bi reševalo takšne spore, slovaško ali vatikansko?" se je vprašal slovaški premier in dodal, da bi podobne težave imeli tudi v ginekoloških ambulantah in vojaških štabih. Dzurinda naj bi imel na izrednih volitvah pred zadnjimi dogodki res skromne možnosti, zdaj pa bi se morda lahko zgodilo, da bi zaradi odločnega nasprotovanja sprejetju za Slovaško neugodnega meddržavnega sporazuma na izrednih volitvah zanj glasovali celo liberalno usmerjeni volilci, zaradi česar bi bil njegov neizogiben poraz vsaj kolikor toliko dostojanstven.

Ne glede na vse pa sedanja kriza slovaške desničarske koalicije pomeni neizogiben konec osemletne prevlade desnice na slovaškem političnem prizorišču. Tudi pred to krizo in pred razpadom desničarske fronte so največ možnosti za zmago na naslednjih volitvah (rednih ali izrednih) pripisovali levičarski socialdemokratski stranki Smer mladega pravnika Roberta Fica, saj bi zanjo po ugotovitvah agencij za raziskave javnega mnenja glasovalo več kot 30 odstotkov volilcev. Vodja opozicije Robert Fico je ob razpisu izrednih volitev dejal, da je skrajšanje mandata vlade Mikulaša Dzurinde zelo pomembno za Slovaško, saj leta in leta škodovala državi, čeprav se na Zahodu in v Bruslju ne bi strinjali z njim, kajti premiera, ki je Slovaško pripeljal v Nato in EU, tam cenijo kot sodobnega reformatorja. Drugo mesto bi z le nekaj odstotki manj glasov zasedla stranka nekdanjega slovaškega premiera Vladimirja Mečiarja (HZDS), ki je v državi še vedno priljubljen, na Zahodu pa (ne javno) nezaželen in znan predvsem po zgodovinskem dejstvu, da je se je prav on s sedanjim češkim predsednikom Vaclavom Klausom dogovoril o "mirnem razpadu" Češkoslovaške, s čimer je tako rekoč postal utemeljitelj slovaške samostojnosti.

Njegov uspeh bi vsekakor simbolično pomenil konec prevlade več manjših desničarskih strank, združenih okrog Mikulaša Dzurinde, katerih glavni namen je bil, da s slovaškega političnega prizorišča odstranijo robustnega politika, nekdanjega boksarja težke kategorije, ki so ga v času predsednikovanja obtoževali, da vlado vodi avtokratsko.