Mitnice v gorah

V Slovenskih gorah se nam obeta plačevanje

Ali bo nekoč potrebno plačati tudi za vzpon na Triglav?

Ali bo nekoč potrebno plačati tudi za vzpon na Triglav?
© Matjaž Kačičnik

V Sloveniji je vsako leto vpisanih prek poldrugi milijon obiskov v gorah, še veliko več obiskov pa ostane nevpisanih. Vlada je sedaj predlagala zakon o planinskih poteh, ki bo vplival na vse planince. Eden temeljnih razlogov za nujnost sprejetja takšnega zakona je, da se danes vse pogosteje pojavljajo zasebni lastniki, ki na planinske poti postavljajo različne ovire in onemogočajo uporabo teh poti. Planinska zveza Slovenije je v statutu sicer imela zapisano, da so planinske poti, ki so posebej označene s planinsko markacijo in zavarovane, javne poti, podaljšek javnih cest in komunikacij. Težava pa je, ker lastniki zemljišč niso dolžni spoštovati statuta Planinske zveze Slovenije oziroma jih ta ne zavezuje. Zato je treba to področje urediti s posebnim zakonom. In ravno tu je nastala največja razlika med mnenji predlagatelja prvotnega zakona Rudija Mogeta in mnenji vlade, ki je pripravila svoja dopolnila. Predlagatelj zakona je zagovarjal in v zakonu v 4. členu zapisali, da so planinske poti javne narave, v vladi pa so ta člen črtali z obrazložitvijo: "Določbe tega člena se izognejo eni od temeljnih pravic človeka, pravici graditi, ki pripada izključno lastniku zemljišča, in jo dvigne na nivo odločanja ministra-ice in vseh zainteresiranih. Pravica graditi ne sme biti presežena na tak način." Vlada se zavzema, da bi vsi lastniki, ki imajo zemljo tam, kjer potekajo planinske poti, dobili primerno odškodnino. Zatakne se pri tem, kje dobiti denar za plačevanje odškodnine. Po vladnih zakonskih dopolnilih naj bi za odškodnine poskrbeli skrbniki, to pa naj bi bila planinska društva. To pomeni, da bodo morala planinska društva začeti pobirati vstopnino oziroma uporabnino za uporabo planinskih poti, saj so sama prostovoljne organizacije, ki se financirajo s članarinami in prispevki različnih donatorjev oziroma sponzorjev. Poleg odškodnin bi moral skrbnik, torej planinska društva, poskrbeti še za vzdrževanje planinskih poti, za to pa društva spet nimajo denarnih sredstev. Veliko breme za planinska društva bi bilo tudi to, da je vlada predvidela, da bodo vse zadeve, povezane s pravno ureditvijo in z vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo, opravila planinska društva, ta pa takšnega znanja in časa za urejanje takšnih zadev nimajo. Vlada ni niti določila, kolikšne naj bi bile odškodnine, ker naj bi bilo to odvisno od pogajanj. "Na vprašanje, koliko naj bi znašale odškodnine lastnikom zemljišč, po katerih potekajo planinske poti, odgovarjamo, da se odškodnine določajo sporazumno, če pa ne pride do sporazuma, pa v postopku vzpostavitve služnosti redne rabe planinske poti, koder lahko takšno primerno odškodnino določi pristojno sodišče," so povedali na direktoratu za prostor. Če vemo, da v Sloveniji obstaja prek 7000 kilometrov planinskih poti, je skoraj nemogoče z vsakim lastnikom posebej doseči sporazum o odškodnini, da o urejanju služnosti v zemljiški knjigi niti ne govorimo. To je pravzaprav neizvedljivo, tudi če bi planinska društva imela denar za odškodnine.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje: