Strah pred biometrijo

Biometrični podatki, digitalizirane slike obraza, predvsem pa prstni odtisi in zenice naj bi v manj kot desetletju prevzeli vlogo, ki jo imajo sedaj računalniška gesla in najrazličnejše magnetne ter čipne kartice. Posameznikov prstni odtis naj bi zamenjal tudi slehernikom pomembne stvari, kot so plačilne kartice. Proizvajalci računalnikov, dlančnikov kmalu pa najbrž tudi mobilnih telefonov že ponujajo svoje izdelke, kjer se namesto gesla uporablja kar vgrajeni čitalec prstnih odtisov.

Biometrija naj bi postala priljubljena predvsem iz varnostnih razlogov, zato zahodno usmerjene države z odprtimi rokami sprejemajo biometrične tehnologije kot eno glavnih sredstev za zagotavljanje nacionalne varnosti in posledično tudi globalne varnosti, saj naj bi bile baze podatkov z biometričnimi podatki povezljive v enoten sistem, ki bi ga lahko recimo uporabljale vse države Evropske unije.

Prvi korak k uporabi biometrije, ki ga bomo v širšem kontekstu dobili Slovenci, je novi biometrični potni list, kjer bo sprva zapisana le digitalna slika obraza. Z njo in seveda s pomočjo primerne programske in strojne opreme bodo mejni organi preverjali pristnost lastnikov potnega lista. Toda pri vsem skupaj se zdi, da gre pri hitenju uvajanja biometričnih potnih listih le za kaprico ZDA, ki so 27 državam, katerih državljani za vstop v Združene države ne potrebujejo vizuma, zagrozile z vizumi, če ne bodo uvedle biometričnih potnih listov. Slovenija je bila ena prvih držav, ki so uvedle zahtevane potne liste. Koliko bodo dejansko prispevali k večji varnosti, pa je vprašanje, na katero je težko odgovoriti.

Evropska komisija je sicer lani naredila raziskavo o vplivih biometrije na družbo v prihodnje. Raziskovalci so odkrili, da bodo z biometričnimi podatki opremljeni dokumenti postali del vsakdanjika, tako v poslovnih sferah, pri zdravstveni oskrbi in zdravstvenem zavarovanju, ter seveda del potovalnih dokumentov. Takšne postopke so uvedli na treh terminalih na največjem londonskem letališču Heathrow, kmalu pa naj bi jih tudi na letališčih Gatwick, Stansted, Birmingham in Manchester. Britanski državljani in tujci, ki pogosto potujejo v Veliko Britanijo, si lahko dajo skenirati zenico in potem uporabljajo hitrejši avtomatski kontrolni sistem. Ob prihodu jim ni več treba kazati dokumentov imigracijskim uradnikom in policistom, temveč lahko gredo z letališča skozi poseben izhod, ki se avtomatsko odpre, ko posebna kamera zazna uporabnikovo zenico. Britanci so uporabi biometrije že zelo naklonjeni, saj so se recimo minuli teden tudi pohvalili, da so s čitalci prstnih odtisov in obraznih značilnosti opremili že okoli 25 zaporov, še več pa naj bi jih v prihodnje. Vse obiskovalce omenjenih zaporov slikajo in jim odvzamejo prstne odtise. Policistom oziroma paznikom v zaporu naj bi to pomagalo pri lažjem odkrivanju oseb, ki ob obiskih zapornikom prinašajo opojne substance in druga prepovedana sredstva.

Biometrična prihodnost v EU, ki je očitno neizogibna, pa zna biti ob vsej tej množici shranjenih podatkov državljanov EU tudi precej neprijetna. Evropski nadzornik za varstvo podatkov Peter Hustinx je prekratkim novinarju Silicon.com povedal, da ni preveč zadovoljen s tem, kar se dogaja glede biometrije v EU. Po njegovem je biometrija vse prej kot zanesljiva. Biometrični podatki nikakor ne bi smeli biti edini način za identifikacijo oseb. Niti prstni odtisi niti analize DNK niso 100-odstotno zanesljivi, tako da bi pri milijonih podatkov o osebah lahko prišlo do napak in bi kakšno od oseb lahko napačno identificirali, zaradi česar bi lahko imela slednja hude težave. Hustinx se je odzval predvsem na dejstvo, da so v Bruslju sprejeli nekaj novih ukrepov za izboljšanje dostopnosti do evropskih podatkovnih baz, tako da bi članice EU in Europol imeli dostop do vizumskega informacijskega sistema (VIS) ter do baze prstnih odtisov prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev EURODAC. S tem naj bi državljani EU dobili pomemben branik pred največjo grožnjo 21. stoletja - pred terorizmom.

Hustinx je dejal, da se pri vzpostavljanju teh baz podatkov žal ni dovolj upoštevala zaščita osebnih podatkov. "Interoperativnost teh podatkovnih baz povečuje nevarnost za državljane, saj omogoča nov dostop do njihovih osebnih podatkov. Zato je nujno, da se ta zadeva pozorneje preuči," je povedal Hustinx. Njegove kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da evropske države preveč težijo k razvoju biometrije, pozablja pa se na varnost - kaj bo, če se bo nekdo dokopal do množice teh podatkov in jih bo lahko uspešno zlorabljal? Uporabnik je, denimo v primeru ukradene kreditne kartice, lahko kartico brez večjih težav preklical, zamenjava posameznikovega prstnega odtisa ali zenice pa je nemogoča.