Bosanska piramida

V Bosni je menda mogoče prav vse. Vsakih nekaj let iz Bosne pridejo nenavadne arheološke novice. Spomnimo se, kako so pred leti v Gabeli odkrili Trojo. Nastale so do popolnosti izdelane teorije o bosanski Troji, ki jih mnogi še vedno zagovarjajo, čeprav nikoli niso odkrili res trdnih dokazov o resničnem obstoju Troje v Gabeli. Sedaj pa so v Bosni odkrili piramide. Sredi aprila se bodo v kraju Visoko, trideset kilometrov severno od Sarajeva, začela obsežna arheološka izkopavanja, s katerimi naj bi dokazali, da so tam piramide. Govori se, da je bilo v času avstrijske uprave v Bosni in Hercegovini vse polno neraziskanih arheoloških najdišč in da na nekaterih avstrijske oblasti iz neznanih razlogov niso dovolile niti izkopavanj niti kakršnih koli raziskav. Ponekod so Avstrijci izkopavanja dovolili in pri njih tudi sami sodelovali, na nekaterih krajih pa so menda prepovedali vsakršno raziskovalno dejavnost, ne da bi prepoved utemeljili. Eden takih krajev je bilo tudi mestece Visoko.

Stopničasto piramidalno obliko hriba Visočica nad Visokim je prvi opazil Semir Osmanagić, ki samega sebe najraje poimenuje neodvisni raziskovalec. Po izobrazbi je ekonomist in politolog, po duši raziskovalec, ki se ukvarja predvsem s piramidami. Raziskoval je večinoma v Južni Ameriki, ukvarjal se je s kulturami Majev, Inkov in Aztekov. Posebej ga zanima tako imenovana "skrita" zgodovina, zato je pred leti izdal nenavadno knjigo z zgovornim naslovom Alternativna zgodovina.

Semir Osmanagić, novodobni Indiana Jones, je zadnjih 15 let živel v Houstonu. V začetku leta 2005 pa je obiskal Etnografski muzej v Visokem. Direktor tega muzeja, profesor Senad Hodović, je Semirja in njegove kolege odpeljal na vrh Visočice, da bi si ogledali ostanke srednjeveškega mesta utrdbe, imenovanega Visoki. Gre za nekakšno trdnjavo, ki so jo v srednjem veku uporabljali celo bosanski kralji in drugi tedanji vlastelini. Profesor Hodović je goste pri tem opozoril, da je hrib nenavadne piramidaste oblike. Pripomba je Semirja spodbudila k razmišljanju. Ker narava navadno ne ustvarja pravilnih geometrijskih oblik, se mu je zdelo popolnoma možno, da gre za delo človeških rok. Poleg tega je z vrha Visočice opazil bližnji hrib Plješevica, ki je precej nižji od Visočice, njegova pobočja pa so pravzaprav tri pravilne, enako velike ploskve. Osmanagić o tem pripoveduje: "Prizor, ki mi je domač s številnih arheoloških najdišč v Srednji in Južni Ameriki. Piramide navadno stojijo v parih, ena je večja in druga manjša, Sončeva piramida in Lunina piramida, huaca del Sol in huaca de la Luna."

Ko je vzpetini preučil z vseh strani, je ugotovil, da je čisto mogoče, da se pod površjem skrivata starodavni piramidi. Ker ob besedi piramida večina ljudi najprej pomisli na Egipt in Gizo, je posebej poudaril, da sta visoški piramidi po obliki in namenu sorodnejši tistim iz Srednje in Južne Amerike kot egiptovskim. Imenoval ju je bosanska Sončeva piramida in bosanska Lunina piramida. Temu pa ni botrovala le podobnost z latinskoameriškimi piramidami, ampak tudi ugotovitev, do katere je prišel po uvodnih raziskavah. Po njegovi teoriji sta vstopni ploščadi, s katerih se pride v piramidi, postavljeni tako, da ju zjutraj najprej obsijejo Sončevi žarki in zvečer Lunini. Domneva še, da obstaja tudi stopnišče, ki je morda vodilo do žrtvenika ali je bilo povezano s starodavnim čaščenjem kulta Lune ali kulta Sonca. Takoj se je lotil tudi konkretnega preučevanja obeh vzpetin in njune okolice. Prve geološko-sedimentološke raziskave so pokazale, da je globlje pod površino več anomalij različnih tipov. Številne niso naravnega izvora, kar je še dodatno podkrepilo Osmanagićevo hipotezo. Priskrbel si je topografske karte, satelitske in letalske posnetke, s katerih je še jasneje razvidna pravilna piramidalna oblika vzpetin. Ko bodo Osmanagić in njegovi kolegi vstopili v notranjost piramid, jim bodo v pomoč tudi podatki, pridobljeni z radiokarbonsko metodo C14. Pričakujejo namreč, da bodo v notranjosti našli organski material, kot so kosti, oglje in les. Ob vznožju vzpetin so že odkrili ozke police, med katerimi so tudi take zelo pravilnih oblik, za katere je videti, kot bi bile delo človeških rok.

Grobnice?

Seveda se ob tem oglašajo številni dvomljivci, ki so prepričani, da ne gre za piramidalne strukture. Temveč da gre mogoče za srednjeveške grobnice najverjetneje starih bosanskih kristjanov, znanih pod imenom bogomili ali patareni, ali morda Ilirov iz antičnega in še zgodnejšega obdobja. Samir trdi, da so raziskave pokazale, da gre za pravilno razporejene obdelane kamnite bloke, ki se razlikujejo od tistih, uporabljenih pri klasičnih bosanskih srednjeveških stečkih in nekropolah. Medtem ko so sondirali pobočja hriba in opravljali površinske raziskave, se je Semir ukvarjal tudi s pripravo publikacije o bosanskih piramidah. Tako je konec lanskega leta izšla knjiga Bosanska Sončeva piramida, v kateri je zbral svoja dosedanja opažanja in predstavil načrte nadaljnjih dejavnosti.

Samirjeve teorije o nastanku piramid so precej nenavadne. Kolegi iz visoškega muzeja so Semirju pokazali tudi vrhove, na katere se ponuja pogled z Visočice. Eden od njih se imenuje Perun, Perun pa je bil pri starih Slovanih bog Sonca, ognja in strele. Ob tem je Semir takoj pomislil na Kostariko, zaradi nenavadnih kamnitih krogel, ki so jih našli tam, na čisto podobne pa je naletel tudi v Bosni. Po številnih teorijah naj bi bile krogle povezane s sproščanjem električne napetosti na nebu. Morda se res to sliši kot znanstvena fantastika, a kljub temu bi bilo morebiti mogoče, da so piramidalne hribe ob Visokem postavili ljudje. Seveda se ob tem takoj postavi vprašanje, kdo in kdaj. Tudi na druga vprašanja, kot sta recimo, zakaj in kako sta bili piramidi postavljeni, pa bo najbrž mogoče natančneje odgovoriti, ko bodo opravljene vse raziskave. Po Semirjevi teorij so piramidi najverjetneje postavili Prailiri. Pred starimi Slovani in pred Rimljani so namreč na teh območjih živela ilirska plemena in nekaj potujočih keltskih plemen. Prailiri so bili ljudstvo, ki je tu živelo pred približno pet do sedem tisoč leti. Starosti piramid pa seveda ni lahko ugotoviti. Osmanagić in njegovi kolegi dopuščajo možnost, da gre za tri tisoč, sedem tisoč ali 17 tisoč let stare stavbe, vendar nobena ugotovitev še ni dokončna. Dokazano je le, da so nekatere od latinskoameriških piramid odkrili na podoben način. Prav tako so bile dolgo pod zemljo, kamenjem ali glino, porasle s travo in z grmovjem, dokler ni kdo opazil piramidalne oblike vzpetine z ravnimi pobočji ali podzemnih prehodov. Tudi v kitajski provinci Šensi so odkrili nekaj sto večjih in manjših piramid. Neki kitajski arheolog je razvozlal hieroglife na ploščicah, ki so jih našli v teh piramidah, in svoje ugotovitve predstavil na znanstveni konferenci na Japonskem leta 1967. Takrat je bila postavljena teorija o kitajskih piramidah, ki naj bi jih bili postavili pred 12 tisoč leti. Zaradi vsega tega se Osmanagiću ne zdi prav nič nenavadnega, da je piramide odkril v BiH, je pa to odkritje po njegovem zelo pomembno. Pred kratkim se je v javnosti pojavila trditev, da se podobna piramida skriva v neki vzpetini v Črni gori, vendar podrobnejših podatkov o tem še ni.

Dela na Visočici so začasno ustavili zaradi zime. Sredi aprila pa načrtujejo 200 dni nepretrganega raziskovanja, ki bi ga lahko ovirale le birokratsko-administrativne nevšečnosti v zvezi z zemljiščem in delavci. Med izkopavanjem in vrtanjem je predvidena tudi zaščita srednjeveškega mesta na Visočici, ki sodi med pomembne zavarovane zgodovinske spomenike. Po načrtih naj bi se vse končalo v petih letih z ustanovitvijo velikega parka z uradnim imenom Arheološki park bosanska Sončeva piramida. S tem namenom je že ustanovljena istoimenska fundacija. Izkopavanja naj bi potekala kot nekakšna sodobna mladinska delovna akcija, podobna tistim iz časov Titovega socializma. Vsekakor bo delo prostovoljno. Pred začetkom del se bo vsak prostovoljec udeležil kratkega tečaja iz arheologije in bo dobil priponko s svojim imenom. Semirja Osmanagić pravi: "Logično bi bilo, da bi bil končni cilj raziskav in obnove to, da svetu predstavimo vse kulture z Visočice, srednjeveško, rimsko, ilirsko in samo monumentalno piramido."

Nasprotniki ideje o bosanskih piramidah pa trdijo, da je vsakršno izkopavanje na Visočici škandalozno, da so ideje o turističnem razcvetu Visokega zaradi piramid blodnje, ter da je celotna ideja o bosanskih piramidah namenjena le škodovanju kulturnega ugleda BIH. Začeli so celo podpisovati peticijo "Zaustavimo Osmanagića!" Ne glede na to, vsi skupaj nestrpno čakajo začetek resnih izkopavanj, ki naj bi morebiti pokazala resnico o piramidah sonca.