Legalno ilegalni

Metelkova je spet na udaru uradnih institucij. Obiski inšpektorjev se kar vrstijo. Od tega, kako se bodo stvari razpletale v bližnji prihodnosti, je odvisno, kaj se bo dolgoročno zgodilo s posebnim alternativnim ustvarjalnim avtonomnim prostorom AKD Metelkova mesto. Rešitvi iz nastalih razmer sta samo dve, ali bo mogoče vzpostaviti dialog z oblastjo ali pa bo izbruhnil popoln upor in bo skvot marginaliziran. Pritiski so se začeli pred tremi tedni, ko je rajonski policist metelkovce zbobnal skupaj in jih seznanil z novostmi. Najprej s tem, da je skupina zaskrbljenih anonimnih staršev poslala ovadbe različnim inšpekcijskim službam, nato pa še z glavnim razlogom sestanka, novim zakonom o gostinstvu, ki bo korenito spremenil kulturni zemljevid, saj bo urejal poslovanje vseh društev. Do sedaj je bila dejavnost neprofitnih društev občanov izvzeta iz zakona o gostinstvu, po novem zakonu, ki bo začel veljati maja, pa bodo zanje veljala enaka pravila kot za gostinsko dejavnost nasploh. To je zakonodajalec dosegel preprosto tako, da je črtal tretji člen zakona o gostinstvu. Predstavnika policije sta na sestanku zatrdila, da bodo metelkovci imeli mir, dokler ne bo začel veljati zakon, vendar naj do takrat uredijo vse potrebno. "Na sestanku je bilo off the record povedano, da policijskega pritiska ne bo do 26. maja, ko začne veljati novi zakon o gostinstvu. Načelnik za javni red in mir je povedal, da nam do takrat dajo čas, da uredimo zadeve. Če pa 26. maja stvari ne bodo legalizirane, poštimane na tak ali drugačen način, bodo prisiljeni priti na Metelkovo z inšpektorji in bodo prisiljeni prekiniti prireditve ... Prisiljeni bodo posredovati, če bo izbruhnil upor, se pravi kakršno koli nasprotovanje zaprtju, takrat bodo pač prisiljeni intervenirati na tak način, da bodo eni avti peljali na urgenco, drugi pa v zapor. Rekli so še, da inšpektorjev do 26. maja ne bo, nato pa so ti pred štirinajstimi dnevi začeli obiskovati Metelkovo," pojasnjuje grožnje Renata, predstavnica Foruma AKC Metelkova mesto. Kljub obljubi jih je pred štirinajstimi dnevi obiskal tržni inšpektor. Težava, ki je preprečevala uspešen zaključek njegovega delavnika, je bila v tem, da niti v Gromki, niti v Menzi, niti v Jalli Jalli ni našel odgovornih oseb. Jih namreč ni. Vsi so samo prostovoljni člani in ni uradnih šefov lokalov, ki bi jim lahko izstavil položnice. Podobno obravnavo je doživel sanitarni inšpektor, ki je Metelkovo obiskal teden pozneje. Nekako tako so se do sedaj končali vsi obiski predstavnikov inšpekcijskih služb, se spominja Iztok iz Jalle Jalle: "V Jallo je že lani prišel tržni inšpektor in popisoval. Zdaj pa so spet prišli pred dvema tednoma v spremstvu policajev trije tržni inšpektorji na rutinski pregled. V Menzi so šteli pijačo in take stvari, v Gali pa so predstavniku Kape rekli, da nas bodo poklicali na sestanek, kjer nam bodo razložili, kako mora biti v prihodnosti." Po Metelkovi pa že kroži neuradna informacija, ki pravi, da se je požarni inšpektor na MOL-u pozanimal, komu naj začne pisati kazni. Metelkovcem, posameznikom ali mestni občini?

Najprej so aktivisti z Metelkove mislili, da bo mogoče zaplet rešiti z uvedbo članskih izkaznic, a so po preučitvi novega zakona ugotovili, da to ne bo možno, ker bi morali registrirati vse klube in šanke, tega pa ne morejo storiti, ker nimajo uporabnih dovoljenj. Uporabnega dovoljenja Metelkova v takem stanju, v kakršnem je sedaj, ne more pridobiti. "Konsenz metelkovcev zdaj je, da ilegalni nočemo več ostati, legalni ne moremo biti, prizadevamo si za status, da postanemo legalno ilegalni, to pomeni, da še naprej ostanemo avtonomni. Seveda z dialogom z državo in mestom. Obstaja različica, za katero se zavzema tudi mesto. Metelkova se je prijavila na evropske sklade 2006-2012, kjer naj bi dobila tri milijarde za obnovo, in potem bi mogoče lahko dobili uporabna dovoljenja, ampak potem bi se morala ta zadeva zamrzniti do leta 2012," upa na ugodno rešitev krize predstavnica foruma Renata.

"Ljudi je, ne bom rekel strah, ampak zaskrbljeni pa so. Dvanajst let je imela leva oblast čas, da to uredi, mi pa moramo sedaj iti v dialog z desno. Lahko ne gremo, ampak potem bodo red delali policisti. Čeprav ne vem, zakaj. Policistu sem na sestanku rekel, da že dolgo hodijo sem in bi že lahko ugotovili, da so tukaj samo ljudje," je filozofsko nastrojen Iztok, ki se mu zdi najbolj smiselno, da bi država Metelkovi dovolila avtonomijo, ker spodbuja neodvisno umetniško produkcijo.

Uradne institucije se izgovarjajo in s prstom kažejo druga na drugo. Policisti so nam zatrdili, da so s sestankom želeli zgolj informativno in svetovalno seznaniti metelkovce s spremembo zakona o gostinstvu, na podlagi katerega bodo morali vsa društva in zavodi registrirati gostinsko dejavnost, in da ne izvajajo usklajene represije. Inšpekcije se izgovarjajo na fantomske anonimne prijave. Na mestni občini, kjer, drugače kot na državni ravni, deluje leva oblast, zatrjujejo, da podpirajo Metelkovo: "Obiski inšpekcijskih služb na Metelkovi niso dejanja Mestne občine Ljubljana, temveč države. Rušenje objektov na Metelkovi zagotovo ni v interesu MOL-a, saj smo navsezadnje lani Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije poslali Pobudo za razglasitev Metelkove mesta za kulturni spomenik lokalnega pomena." Ker je septembra lani kulturno ministrstvo območje vključilo v register nepremične kulturne dediščine, je sedaj treba pred vsakim posegom pridobiti soglasje.

Balinarji in lovci

Maja se v nemilosti ne bo znašla samo Metelkova, ampak bo zakon prizadel vse od balinarskih do lovskih društev. Ali se bodo inšpektorji sistematično lotili vseh društev ali so zakonodajalci napisali zakon samo za tista društva, katerih dejavnost jim ne bo všeč? Želko Pelicon, ki se s temi stvarmi ukvarja v KUD-u France Prešeren, pravi, da se pri njih ne pripravljajo kaj posebej na maj, hkrati pa je prepričan o nesmiselnosti uskladitve društev z zakonom o gostinstvu: "To določilo je malo boso, ker implicira misel, da so bili do sedaj tako rekoč legalni, vendar to ne drži, sicer bi v Galeriji Škuc še vedno imeli šank in KUD ne bi plačeval davkov od šanka." Že sedaj bi lahko inšpekcijske službe zaprle večino klubov in društev, pa tega niso počele. Že sedaj večina društev nima vseh potrebnih dovoljenj od gradbenih do obratovalnih: "Zato si majhni klubi po Sloveniji težko privoščijo legalen šank, Metelkova pa še posebej, ker je tako ali tako sama ilegalna. Skratka, če se oblast odloči Metelkovo (ali Rog, študentske klube ali druge male klube) zapreti, s tem ne bo nobenih težav. Danes za to ne potrebuješ kordona specialcev." Zato je vse v pristojnosti zmagovite koalicije in zakona, ki bo po mnenju kudovca samo generiral netransparentnost poslovanja ter večal moč in avtoritarnost odgovornih oseb. Nič korenitega se ne bo spremenilo niti v trendovskem Daktariju, ki že sedaj deluje z vsemi papirji kot gostinski lokal, čeprav gre vseeno za neke vrste društvo. Posluje sicer legalno, a so ga v zadnjem času kljub temu pogosto obiskovali inšpektorji. Matija Bulatovič, šef društva, je prepričan, da bo na hitro sprejeti zakon uporabljen kot sredstvo za zatiranje neobrtnikov. Že do sedaj so namreč društva plačevala DDV pri nabavi pijače, hkrati pa še davek na dobiček, saj so vsa upokojenska, gledališka in druga društva veljala za interne bifeje: "S tem se kapitalu na široko odpira pot v društva in jih sili v zadolževanje, ki ga ne zmorejo. Zlom ekonomske podlage Metelkove je njihov prvi cilj. Tudi Daktari je žrtev tega zakona, saj mi v petih mesecih ni uspelo pridobiti odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato bifeja ne bo več."

Ker novi zakon ni spisan za društva upokojencev, njihovih predstavnikov nismo spraševali, ali se bodo prilagajali zakonodajalcu, zato pa imajo več težav v dveh najbolj izpostavljenih slovenskih klubih, ki jima že doslej uradni organi niso dali miru. Eden od njiju je ormoški Unterhund, kjer se hvalijo, da so korak pred prestolnico. Požarna inšpekcija jih je prvič obiskala že leta 2004, pred dobrim mesecem pa so jim prepovedali prirejanje vseh prireditev. Ormožani so prepričani, da so obiski posledica navodil iz občine, saj je med njimi in občino že vrsto let kratek stik. Miha Mehtsun ne vidi izhoda: "Sedaj smo pred vprašanjem, kako nadaljevati program, saj kazni, s katerimi nam je inšpekcija zagrozila, če ne nehamo opravljati dejavnosti, nimamo s čim plačati. Hkrati tuhtamo, kako je mogoče, da smo videli nešteto takih klubov povsod po Evropi, pa nimajo nobenih težav z delovanjem, pri nas pa se jih oblast ob vsaki priložnosti trudi onemogočati." Tudi novi zakon je korak v to smer. "Kluba, ki organizira koncerte underground bendov in jih finančno komaj pokrije, ni mogoče enačiti z gostilno. Vsekakor bo treba kaj ukreniti, ker sicer od klubske kulture, ki so jo cele generacije entuziastov več desetletij gradile in razvijale, ne bo ostalo nič!" Še najmanj od vseh vpletenih se razburjajo v zasedenem pankerskem bazenu v Kranju, ki ga že pet let upravlja AKD Izbruh. Ker so alternativci v pravem pomenu besede, že sedaj delujejo brez vseh dovoljenj, saj jim jih pristojni tako ali tako ne bi dali. Prireditve pri njih so namenjene samo članom, to pa lahko postanejo vsi, ki plačajo simbolično članarino. Čeprav delujejo ilegalno, izdatno bogatijo kranjsko kulturno ponudbo. Darjan uporniško kljubuje pritiskom: "Iz teh prostorov se rojevajo novi umetniki, sodobna umetnost in humana družba. Sam menim, da bi morala država te prostore končno priznati kot avtonomne, kajti čista legalizacija je nemogoča in nesmiselna. Avtonomnost nam daje svobodo, bolj ko bomo svobodni, bolj bomo produktivni. Zato nas pustite pri miru!"