25. 5. 2006 | Mladina 21 | Družba
Nevarna razmerja
Zakaj je Ahmadinedžadovo pismo Bushu le pismo enega fundamentalista drugemu - in zakaj bi nas to moralo skrbeti
Bush ima tako nizke ratinge, da mu ne preostane drugega, kot da grozi - s silo, nasiljem, represijo, bombardiranjem, vojno. Nazadnje je na mehiško mejo poslal Nacionalno gardo. Hja, še malo, pa bo začel groziti Američanom. Ker pa Američanom ne more groziti, vsaj ne direktno, še najprej grozi Iranu. Pravila igre poznate: Bush grozi - iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad mu ugovarja, saj veste, jezika. In znova: Bush grozi - Ahmadinedžad jezika. In spet: Bush grozi - Ahmadinedžad jezika. Ker se je vse skupaj prelevilo v gostilniško kurčenje, je Ahmadinedžad sklenil, da bo nivo debate malce dvignil - in tako je "Georgeu Bushu, predsedniku Združenih držav Amerike" napisal pismo. Odprto pismo. Dolgo pismo - 23.000 znakov. Jasno, veliko vprašanje je, ali je Bush, ki, kot vemo, nerad in malo bere, to pismo sploh prebral? A po drugi strani, Bush zna polovico tega pisma že na pamet - vse to je namreč lahko že prebral v knjigah ali pa slišal v dokumentarcih, ki jih pišejo in snemajo njegovi kritiki. Z eno besedo: Ahmadinedžad v prvi polovici pisma piše, govori, modruje in hodi kot Michael Moore.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
