E-zmage ministra Gregorja

"Ravno danes smo ponudili novo elektronsko storitev, med prvimi v Evropi, to je možnost spletnega podaljševanja prometnega dovoljenja. Stvar je zelo enostavna za uporabnika. Prideš in prek interneta urediš vse, od plačila cestnine, vložitve vloge, plačila takse. Edini, ki še zaostaja, so zavarovalnice, ker veste, da je treba za podaljšanje imeti tudi podaljšanje zavarovalne police, ampak zavarovalnice ponujajo možnost obiska na domu, to pomeni, da lahko praktično podaljšaš prometno dovoljenje iz domačega naslanjača," je o dosežkih e-uprave v ponedeljek v Studiu City pripovedoval minister za javno upravo Gregor Virant. Sredi leta 2006, po več kot desetletju uporabe svetovnega spleta, smo končno dobili storitev, ki jo lahko v celoti opravimo prek spleta. Mogoče sicer to ne bo čisto držalo, saj so bili prej na razpolago e-davki oziroma vložitev dohodninske napovedi prek spleta. Toda za napoved dohodnine je potrebno digitalno potrdilo in zadeva ni več tako preprosta.

Lepo in prijazno od birokratskega ministra, da je omogočil takšno storitev. Vsa zadeva poteka nekako takole. Iz ministrstva za javno upravo (MJU) vam po prvotni registraciji pošljejo uporabniško ime in geslo. Potem vas vprašajo za osebne podatke, matično in davčno številko, naslov bivališča in že lahko brskate po portalu za javno upravo. Če se lotite njihove najrazvpitejše ponudbe, to je registracije vozila, morate le vpisati številko prometnega dovoljenja in zavarovalne police. Če nimate stalnega zavarovalniškega agenta, ki se bo na vaš telefonski poziv takoj zglasil pri vas doma, je MJU prijazno poskrbel za informacije o številkah za urgentno naročanje agentov pri izbranih zavarovalnicah. Torej najprej urejena avtomobilska zavarovalna polica po klasični poti in šele nato podaljšanje prometnega dovoljenja prek e-uprave. Nato pa je treba imeti še prave plačilne zmožnosti, da vse pristojbine plačamo prek spleta. MJU namreč ponuja plačevanje e-upravnih storitev zgolj z eurocardom, activo, moneto in abanetom. Ko je denarna transakcija uspešno opravljena, naj bi po informacijah MJU dobili po pošti novo sivo knjižico in kuverto s plačano poštnino, v katero naj bi vstavili staro prometno dovoljenje in ga nemudoma vrgli v poštni nabiralnik ali pa izročili pismonoši. S tem je registracijski postopek končan za eno leto. Toda če je treba avto odpeljati na tehnični pregled, je zagotovo lažje kar tam poskrbeti še za zavarovanje in registracijo vozila. Ni vam namreč treba čakati, da bo zavarovalnica na dom poslala svojega dežurnega agenta in da vam bodo novo prometno dovoljenje poslali po pošti.

Ob vseh teh prizadevanjih ministrstva za javno upravo morebiti ne bi bil odveč kanček dodatnega truda, da bi spremenili tudi prometna dovoljenja. Leta 2006, ko so v vse pore slovenske družbe prodrle najrazličnejše plastične kartice, od plačilnih do zdravstvenih, je slovensko prometno dovoljenje še vedno okorna siva knjižica, katere izvor sega globoko v socialistične čase. Prometno dovoljenje pa moramo tako ali tako imeti pri sebi samo zato, da ga kažemo policistom, če nas ustavijo na cesti, oziroma da ne plačamo kazni, če ga nimamo.

Kaj pa drugi dosežki javne in lokalne e-uprave? MJU ima tudi portal z elektronskimi storitvami javne uprave, ki pa se zdi koristnejši in uporabnejši od zunaj. Prek njega lahko trenutno uporabimo le nekaj upravnih storitev. Pa tudi za te je potrebno digitalno potrdilo. To MJU fizičnim osebam ponuja vsaj brezplačno, drugi ponudniki pa zanj zaračunavajo okoli 1000 SIT (4,17 evra) na leto. Toda vlogo zanj je treba spet oddati na uradih upravnih enot. Vendarle pa je zelo prijazno, da si lahko kar doma natisnemo obrazce za najrazličnejše vloge in jih odnesemo do najbližjih državnih uradnikov, saj jih je bodisi treba oddati osebno pooblaščenemu organu ali pa zgolj po pošti.

Prek portala je na voljo tudi nekaj lokalnih e-birokratskih storitev (za zdaj le za občine Izola, Koper, Kranj, Laško, Litija, Nova Gorica, Škofja Loka in Velenje, za več kot sto preostalih pa še ne). Recimo vloga za popravilo stanovanja ali hiše v lasti občine ali vloga za izdajo letnega parkirnega abonmaja ali prošnja za pogovor z županom. Minister Virant se hvali s kar 400 upravnimi storitvami, o katerih najdemo informacije na portalu. Po njegovem hvalisanju naj bi že na začetku od prenovitve portala opazili porast na 350.000 obiskov na mesec. Toda uporabnikov je bolj malo, kar nekateri pripisujejo slovenskemu tradicionalnemu nazadnjaštvu. Najbrž je precej krivo tudi premajhno propagiranje in inštruiranje množične uporabe, saj je slovenskih uporabnikov spleta več kot preveč. DURS recimo ugotavlja, da je vsako leto več elektronsko vloženih davčnih napovedi za odmero dohodnine. Leta 2005 jih je bilo 35.834 (2,8 odstotka vloženih napovedi), leta 2004 23.792 (2 odstotka vloženih napovedi), leta 2003 pa 16.846 (1,5 odstotka vloženih napovedi). Slovenija pač počasi caplja za najbolj e-razvitimi narodi, ki že nekaj časa poznajo tudi e-volitve. Slovenijo letos čakajo lokalne volitve, ki so kot nalašč vsaj za kakšen pilotski projekt e-volitev. Pri sedanjih oblastnikih pa ni prave volje za to. " Če bi prešli na sistem e-volitev, se takoj odpirajo vprašanja; ali je mogoče vdreti v sistem ali so mogoče zlorabe in podobno. Zelo tvegana zadeva," je v Studiu City razložil Virant. Toda ali ne tvegajo enako ali še bolj uporabniki e-upravnih storitev, ki jih recimo plačujejo s kreditnimi karticami in z drugimi elektronskimi plačilnimi sredstvi. Če bi prišlo do vdorov ali zlorab, bi lahko teoretično ostali brez tistega, kar imajo na bančnem računu. To pa je za posameznika nedvomno neprijetnejše kot možnost zlorabe volilnega glasu.