Država mora, o gospod

Z objestno mularijo je opravljeno - saj bi bilo lahko že zdavnaj, pa kaj ko država ni znala bdeti nad vrednotami! Že zdavnaj bi bil moral obveljati odločni večerni klic: "Molit, scat pa spat!" In punca, ki po večernem avamarija zvonenju ni v hiši, ni nič vredna. Prej ali slej bo podlegla satanovi skušnjavi, izgubila cvet čistosti in prišla v poročno posteljo "vsa razdrapana", kot je dejal sveti Rode. Noč ima svojo moč, je dejal že naš veleumni in veleblaženi škof Slomšek. No, pa saj tudi on ni kar nenehno grozil malčkom in malčicam s palico, zato tudi naši brezštevilni škofje tega ne počno Tudi oni imajo blago srce in razumejo, da bi se mladi pred spanjem radi malo pozabavali. Možnosti je ogromno. Lahko s skrbnim atekom igrajo Človek ne jezi se. Lahko igrajo domine. Damo. Mlin. Šah. Mogoče se bo na svoj način tudi kakšen atek malce drugače poigral z njimi, če že ni drugače - glavno, da bodo družinske vrednote ostale neokrnjene. In da bosta tudi tukaj vladala pravičnost in mir.

Na cestah in v temnih lokalih pa ponoči na nedolžne dušice na vsakem koraku preži kakšen greh, pred katerim je treba mladi rod skrbno varovati, kajti oni so sol zemlje. Toliko časa namreč, dokler se ne bodo pokazali rezultati edino pravih, katoliških šol. Takrat bodo malčki znali že sami presoditi, česa se morajo varovati. Še na misel jim ne bo prišlo, da bi večere ali celo noči preživljali izven varnega doma. In ko bodo odrasli, se bodo sami od sebe z gnusom in prezirom v širokem loku izogibali takšnim leglom pohlepa in razvrata, kakršne so na primer igralnice.

Je torej skrajni čas, da zavladata pravičnost in mir tudi na nesnažnem goriškem območju, kjer rastejo igralnice kot gobe po dežju, in da država prisluhne dobrohotnim škofovim svarilom - in Bog daj, da bi končno spoznala, da igralništvo živi na račun temeljnih vrednot. Žal se marsikomu niti ne sanja, kaj so temeljne vrednote, zato pa imamo rajdo škofov, da nas o tem pouče. Država mora igralništvo "strogo nadzorovati in ga omejevati, če ga že ne more prepovedati in preprečiti."

Gre seveda za tisto sprevrženo obliko iger na srečo, pri katerih sveta katoliška cerkev ne more ničesar kasirati, in zato je po škofovem svetem mnenju igralništvo etično sporno. In škodljive posledice nerazumnega pohlepa po lahko pridobljenjem dobičku se bodo prej ali slej začele neizogibno pojavljati, je rekel škof. In potlej bo joj, prejoj, boste že videli. Hodil bo nesrečni, depresivnim duhovno prazni človek po cesti in jokaje iskal svoje izgubljene vrednote. O, kje ste, vrednote moje temeljne, bo tožil v luno kot izgubljen pes. Oh, le zakaj sem se zapletel v hudiče zanke! Oh, le zakaj nisem opazil spremljajočih škodljivih in kriminalnih dejavnosti, ki so pogost sopotnik igralništva! Joj prejoj, priigrani denar mi ne bo prinesel ne sreče ne božjega blagoslova - kaj mi pomagajo šušteči bankovci v žepu, ko pa sem izgubil svoje temeljne vrednote...

Tako bo jokal in žaloval in obupano razmišljal, kako naj se iznebi na tako umazan način pridobljenenga denarja. Naj ga izroči pohotni vlačugi, kakršne, kot vemo, kar rojijo okoli igralnic? Oh, samo tega ne! Naj ga vrže čez ramo, naj pljune nanj in ga potepta? O, daj Bog, da se mu bodo še pravočasno odprle oči pa se bo zatekel po nasvet v najbližje župnišče. Morda bo še najpametneje, če ta umazani denar opere na ta način, da ga izroči v prave roke - v duhovnikove namreč. Ali pa kar v cerkveno pušico - za dober namen. Recimo kot prispevek za gradnjo še ene cerkve, ki jih v domovini tako primanjkuje - na zemljišču, ki je namenjeno spet kakšni novi igralnici.

In njegova duša, glej, bo osvobojena vsega grdega, spet bo zaživel, kot se spodobi, v pravičnosti in miru. Moli in delaj, bodo mogočno peli osemdeset decibelni zvonovi nad njegovo glavo. In če mu bo od tega počil bobnič, še bolje. Vsaj ne bo več slišal šepetanja hudega duha, kadar ga bo spet skušal speljati v igralnico.

Igralnic je, žal, zmeraj več, in takih žalostnih zgodb bo tudi zmeraj več. Zatorej:

Zatorej država mora, je rekel škof, etično in socialno odgovorno, je rekel, pravilno oceniti dobičke igralništva, je rekel, in škodljive izgube, je rekel, skrbi ga, je rekel, kaj bo na Goriškem. Kajti igre na srečo so stara, zelo sporna človeška razvada, je rekel, z možnimi resnimi družbenimi posledicami, je rekel, tako kot vsako neurejeno nagnjenje in zasvojenost, je rekel.

Zato se bo slovenska država skrušeno usedla skupaj s škofi in si vzela škofovske besede k srcu, hvala Tebi, o Gospod, in Tvojim podgospodom!

Mulci, vi pa domov! Mrak je vse gostejši - vsak čas bo noč!