22. 6. 2006 | Mladina 25 | Družba
Kultura, to je ... oplemenitenje človeka
Življenje (še) ni virtualna igra, zato ne moremo kar eliminirati vsega, kar nas moti
Uršula Cetinski
© Arhiv Mladine
Nekatere reči iz preteklosti se zdijo skorajda idilične. Predvsem medčloveški odnosi. Ko sem bila otrok, so bili naši najboljši sosedje ljudje, ki so živeli v isti ulici, ne pa Mercator. No, tudi ta je že obstajal; s prepoznavnim vzhodnoevropskim imidžem in do prodajalcev prijaznim odpiralnim časom. Zato nam je posebno v soboto popoldan in v nedeljo pri kuhi marsikaj zmanjkalo. Takrat nas je mama s prazno skodelico poslala čez cesto k sosedom po jajce, malo moke, eno čebulo in podobno. V duhu medsebojne solidarnosti je s praznimi skodelicami k nam prihajala druga mularija z naše ulice. Še veliko bolj solidarno je bilo recimo v Slavoniji pri starih starših, ki so živeli v hišici z visoko ograjo, po blatni cesti, ki je peljala do železniške postaje, so se sprehajale gosi in kokoši, iz sosednje pekarne, okoli katere so skakale miši, pa je dišalo po svežem kruhu in zbujalo skomine. No, tam je bilo sploh čisto normalno, da so na dvoriščna vrata nekajkrat na dan potrkali popolni neznanci na poti na železniško postajo in prosili za kozarec vode, mi pa smo jo v vročem poletju s kovinsko kanglico potegnili iz starega vodnjaka. Če je imela stara mama vtis, da je prišlek poleg vsega lačen, tudi malica ni bila noben problem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
