Massenmoerder

Večer pred veliko protivojno demonstracijo ob Bushevem obisku Dunaja na vrhu EU-ZDA so se v etru avstrijskega Radia 3 zabavali z lažnim klicanjem državljanov. Voditeljica, ki se je predstavljala kot organizatorka obiska ameriškega predsednika, je ljudi na drugi strani linije spraševala, ali so Bushu v času njegovega enaindvajseturnega obiska na Dunaju pripravljeni ponuditi prenočišče. Naivna gospa je bila gostoljubna. Da ima majhno stanovanje, ki ni ravno primerno za velikega predsednika, toda če George res nima kje prespati, je bila pripravljena poklicati sina, ki bi mogoče našel prost vzglavnik za visokega gosta. Opozorila je, da je tudi sinovo stanovanje majhno, zato je zahtevala temu primerno tiho obnašanje.

Naslednji dan več kot deset tisoč Dunajčanov ameriškemu predsedniku ni pokazalo niti približno takšnega gostoljubja. Pravzaprav so že veliko pred njegovim prihodom povedali, da na Dunaju ni zaželen, saj so že mesece prej po mestu lepili plakate "Ein Massenmoerder kommt nach Wien". Med vožnjo do Westbahnhofa se sicer na podzemni železnici še ni čutilo, da na površju poteka velika protivojna manifestacija. Šele pred izhodom sta na zadnjih tekočih stopnicah stala otroka s protibushevskimi transparenti. Verjetno sta spadala k večji skupini dijakov, ki so s sprehodom po mestu nekaj ur pred glavno manifestacijo z vzkliki in s transparenti odganjali ameriškega predsednika iz avstrijske prestolnice. Ob izstopu iz podzemne železnice je na ulici že vršalo. Pregreta cesta je bila nabito polna. Najprej je pogled pritegnila čreda najstnic, ki so si na oznojena telesa metale barve in si na kožo lepile angažirane nalepke. Sproščenost in razigranost deklet je spominjala na ulične norije ob zadnjem šolskem dnevu. Kmalu pa je presenetila razsežnost manifestacije. Na ozvočenem tovornjaku je presenetil že prvi govorec. Ortodoksni žid s popolnoma tradicionalnim židovskim videzom je preklinjal izraelsko morilsko politiko do arabskega ljudstva. Sledil je govor zakrite muslimanke, ki je Busha pozivala k odhodu iz Iraka. Med čakanjem, da se raznolika množica odpravi na dolgo protestniško hojo, sta me v senci bližnje stavbe presenetili goli mladenki z napisom "Bush go home!" na trebuhu. Ena sicer z ogrnjeno, a povsem odpeto obleko, druga popolnoma gola sta brez vidnega nelagodja pristopili k množici. S kislimi nasmeški sta se ustavili pred fotoaparati in mobilnimi telefoni firbčnih protestnikov. Seveda se kasneje, ko se jima je pridružil še gol mladenič, nisem mogel upreti skušnjavi, pristopil sem k njim in jih povprašal o razlogih za nudistično protestiranje. "Goli smo zato, da naše sporočilo ne ostane neopaženo. V tej množici nas samo zaradi golote nihče ne spregleda, s tem ne spregleda niti našega sporočila proti Bushu." Nevšečnosti s policijo zaradi golote trojica ni imela, težave so bile le z muslimani, ki jih je bilo na manifestaciji veliko. "Z nekim sovraštvom so nam govorili, naj gremo stran od njih. Da jih z goloto žalimo," je razlagala ena od mladenk po tem, ko je bila že najmanj dve uri gola na cesti, a zaradi tega ni obsojala muslimanov. Rekla je le, da razume njihovo kulturo, in da upa, da bodo tudi oni sprejeli njeno. Nasploh je bilo na manifestaciji veliko muslimanov. Sodelovale so egipčanska, tunizijska, palestinska in sirska skupnost v Avstriji. Veliko je bilo predvsem mladih muslimank iz Muslimanske mladine Avstrije. V belo ovita mladenka Sara je na govorniškem odru kasneje predstavila razloge za udeležbo mladih muslimank. Poleg tega, da so s transparenti Busha spraševale, koliko otrok je ubil danes, so klicale k umik iz Afganistana in prenehanju podpore pobijanju Palestincev. Poleg muslimanskih emigrantov so množici raznolikost zagotavljali tudi številni temnopolti udeleženci, ki so dokazali, da se v globalno gibanje za mir in socialno pravičnost na Zahodu vključujejo tudi neposredne žrtve globalne neoliberalne politike. Na prvih tovrstnih demonstracijah proti Svetovni trgovinski organizaciji leta 1999 v Seattlu namreč skorajda ni bilo najti temnopoltega protestnika.

Stop Bush!

Ko sem se prerinil do začetka množice, je mladenič v fluorescentnem jopiču, kakršne so nosili prostovoljni reditelji, po megafonu že ponavljal najpogosteje slišano mantro tistega dne. "Say heeey, say hooow, George Bush has got to go!" je vzklikal šestnajstletnik, ki se je za pomoč pri organizaciji protesta javil kot aktivist dijaške skupnosti, ki tesno sodeluje z avstrijsko socialistično mladino. Pred prvim transparentom, ki je enačil ustavitev Busha z ustavitvijo vojne, je med plesom vihrala v mirovniško belo oblečena plavolaska z angelskimi krili, ob njej je korakal tih mladenič, ki je ves čas protesta le razkazoval svojo malo tablico z napisom: "Bush, fuck your wife, not the world!" Nekaj besed sem spregovoril z mlado metalsko trojico, med katero se je našel slovenskega naroda sin. Po izrazih veselja, da govori z rojaki, je priznal, da od manifestacije ne pričakuje kakšnih posebnih učinkov. "Pomembno je, da gremo na ulico, da ljudje, ki niso z nami in mislijo podobno, vidijo, da nas je veliko proti Bushevim vojnam." Med pomikanjem proti središču mesta je med množico od časa do časa završalo - takrat ko je nekaj mladeničev prikurilo rdeče bengalke, glasnih pozdravov z žvižgi so bili deležni lokalni prebivalci, ki so manifestacijo z oken pozdravljali z vihranjem mavričnih zastav, še glasnejši so bili žvižgi, namenjeni helikopterjem, ki so manifestacijo nadzorovali izpod oblakov. Ob meni sta hodila muslimana, ki sta mahala s črnima zastavama z nečitljivo belo packo na sredini. "To je univerzalni muslimanski napis Bog je eden. Povsem enak kot tisti na zelenih Hamasovih zastavah, le da je napis na črni podlagi univerzalna muslimanska zastava," sta mi prijazno razlagala in priznala, da si za izdelavo protestniških pripomočkov nista vzela dovolj časa. "Zastave smo izdelali tri ure pred protestom, zato se nam je vse spackalo in se nič ne vidi. Toda bolje to kot nič," je povedal mlajši med njima, prijatelju popravil zavito zastavo in že sta stekla proti delu kolone, kjer so bili mladi muslimani in muslimanke. Dunajčani so protest spremljali z naklonjenostjo, nekatere starejše gospe so s fotoaparati prestrašene zrle v množico, spet druge so v kavarnah sedele ob razgrnjenih mavričnih zastavah. Na edine negativne odzive sem naletel ob izvozu iz garažne hiše, ko so demonstranti s posebno radostjo zaprli pot koloni Audijevih limuzin. "Bush je morilec in fašist," je začela vzklikati majhna punčka ob meni. Oče, ki je drugega otroka nosil na ramenih, se je z vzklikanjem pridružil hčerki. Usta je začelo odpirati še dete na ramenih. Družina je bila srečna, ko je oče obšel policiste in začel skandirati: "Jaz ljubim policijo!" Otroka sta navdušeno ponavljala za njim. Ob prihodu pred velika vrata ob vhodu v nekdanji avstro-ogrski dvor, kjer danes domujeta avstrijski predsednik in centralni komite OVSE-ja, se je kolona za nekaj časa ustavila. V notranjosti si je več deset policistov začelo nadevati pokrivala, množica pa je ob vstopu prvič dajala vtis nenadzorovane mase. Mladci, ki so nosili transparent, so stekli proti dvornemu vhodu in se začeli dreti: "Intifada, intifada, intifada!" Hitro so pridrveli reditelji, da bi protestnikom preprečili stiki z robocopi. Ko je že kazalo, da bo množica le prečkala dvorno dvorišče, je nekaj deset razgretim punkerjem uspelo narediti manjši incident. Potem ko je zagorelo nekaj bengalk, so v policijski kordon začele leteti pivske steklenice. Priletelo je še nekaj jajc, pijani pankerji pa so začeli uživati v provociranju policistov. V prvi vrsti si jih je nekaj obraz zakrilo z rutami, zaljubljenci so se hipijevsko poljubljali pred policijskim kordonom, iz ozadja so letele nove steklenice. Ker rediteljem ni uspelo umiriti pijanega pankeraja, je prišla dodatna policijska enota in razgrete demonstrante za nekaj metrov odmaknila od varovane stavbe. Šele ko je mimo pripeljal najglasnejši tovornjak v sprevodu, ki je spuščal glasen tehno in ga je spremljalo na desetine veselih in plešočih protestnikov, so razgreteži nadaljevali pot do univerze. Ob prihodu na cilj je večina posedla pred govorniški oder, nekateri so, omagani od triurne hoje, sedli kar na sredo ceste. Iz nahrbtnika so privlekli hlebec kruha, postavili na tla skledo namaza in začeli pomakati. Na govorniškem odru je kot glavni govorec nastopil britanski poslanec George Galloway, znan po tem, da je obiskal Sadama Huseina, in po izključitvi iz Laburistične stranke zaradi nasprotovanja zasedbi Iraka. "George Bush je danes zbežal pred našo manifestacijo. Pred mirovniškim gibanjem lahko beži, vendar pred njim ne more pobegniti," se je drl britanski poslanec. Nato je Dunajčanom postregel z zanimivimi podatki o razmerah v Iraku: "Američani nadzorujejo nebo nad Irakom, vendar od začetka do konca ne nadzorujejo niti ene ulice v državi. Iračani se danes ne borijo le za svobodo svoje države, ampak za vse države, ki jih uničuje ameriški imperializem." Množica je bila nad besedami priljubljenega Britanca navdušena, skupaj so poslali pozdrav uporniškim ljudstvom Latinske Amerike, govor pa se je končal z Gallowayevo obljubo, da bo "tako, kot je George Bush danes zbežal pred mirovniki na Dunaju, nekega dne ameriški veleposlanik v Iraku bežal iz veleposlaništva pred milijoni razjarjenih Iračanov". Za njim je spregovorila druga zvezda protesta, mati mirovnica Cindy Sheehan, ki jo je svet spoznal, ko je po izgubi sina v Iraku protestirala pred teksaškim rančem ameriškega predsednika. "V 50. letih prejšnjega stoletja je bil v tem mestu neki drug ameriški predsednik, predsednik Eisenhower. On je nekoč rekel: 'Ko si ljudje želijo mir na svetu, je bolje, da se jim vlade spravijo s poti.' Zato danes vladam po svetu sporočam, zaboga, odstranite se z naše poti." Sheehanova, ki se je s protestniki sprehajala po mestu, je Dunajčanom poročala o šibki javni podpori Bushu, napovedala pripravo impičmenta, posvarila pred tem, kakšno nevarnost pomeni Bush, in svoj kratki govor končala z zahtevo, da morajo vsi voditelji, ki sodelujejo v vojnah, odgovarjati za svoja dejanja: "Edini način, da se vojna ustavi, je, da voditelji odgovarjajo za svoja dejanja."

Po manifestaciji se je v Areni protibushevski dan na Dunaju končal s koncertom Rock proti Bushu. Uro pred polnočjo so se obiskovalci počasi zbirali v industrijski coni. Vročo veselico sta obljubljali mladenki, ki sta si slekli majici in si na prsi napisali: "Stop Bush!"