FIFA je staromodna

Kaj je po vašem najpomembnejša novost na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu?

Velikih novosti pravzaprav ni. Morda to, da igrajo vsa moštva razmeroma napadalno. Še posebej v zaključnih tekmah, če bi po skupinah to še pričakoval, saj imajo takrat še možnost marsikaj popraviti. Druga stvar, čeprav se sliši obrabljeno, je telesna pripravljenost, ki je izredno pomembna za igro. Ekipe, ki so se uvrstile v polfinale in finale, imajo poleg tega seveda še izredne igralce, trenerje in premišljene strategije.

Za katero ekipo bi lahko trdili, da je bila telesno najbolje pripravljena?

Verjetno za vse, le z Brazilci ne vem, kaj se je zgodilo. V drugi polovici tekme so bili Francozi hitrejši, agresivnejši.

Nekateri so razloge iskali v Cafuju in Carlosu. Je razlog morda v tem, da so imeli prestara bočna igralca? Je 36 oziroma 33 let že preveč?

Mogoče, zagotovo pa bi bilo nujno, da bi šel Cicinho na tekmi s Francijo veliko prej na igrišče. Cafu je imel na tej tekmi velike težave. Že med sezono je bil v Milanu poškodovan, to pomeni, da je imel za seboj težko sezono. Že tistih deset minut, ko je igral Cicinho, je bila igra Brazilije veliko bolj dinamična. Po drugi strani se zdi, da sta bila Rolandinho in Kaka morda preveč iztrošena.

Govorimo o iztrošenosti velikih igralcev iz velikih klubov, ki imajo za seboj sezone z dvema ali celo s tremi tekmami na teden?

Seveda. Govorim o tem, da je pri številnih zaporednih tekmah pomembna regeneracija. Ta je pomembna toliko kot kondicijska pripravljenost. Če spet govorim o Braziliji, kjer je bilo mogoče spremljati tudi njihove priprave, je tudi to postalo posel. Za treninge Brazilije prodajajo vstopnice, to pomeni, da jih spremlja od pet tisoč do dvajset tisoč ljudi. Vse skupaj postane samo še žongliranje.

Vi bi treninge zaprli za javnost?

Seveda. Vendar pa to pri njih ni mogoče, ker je tudi trening postal trgovina, ki jo narekuje brazilska nogometna zveza.

Še ena o Brazilcih. Videti je bilo, da so, ne glede na to, da so jim neprestano očitali slabo igro, vseeno zlahka prišli naprej. Razen na tekmi s Francijo se je zdelo, da igrajo ravno toliko, kolikor je treba.

Imel sem občutek, da igrajo po svojih najboljših močeh. Na zadnji tekmi so naleteli na velike igralce, ki jih Francija nedvomno ima. Brazilski igralci sicer večinoma igrajo po Evropi, vendar tudi francoski igralci igrajo v velikih klubih. To pomeni, da ni velikih razlik v kakovosti. Saj ne, da Zidane iz Reala ni prišel že povsem iztrošen, vendar je tekmo z Brazilijo odigral z lahkoto, čeprav je bil pritisk najverjetneje izreden. Igral se je. In to je veličina igralca.

So pa na koncu ostali samo Evropejci.

Res je, vendar Portugalce zaradi njihovega trenerja ne vidim samo kot evropsko ekipo. Scolari je dober trener in ima zmagovalno miselnost.

Torej bi letošnje prvenstvo lahko opredeljevala dobra telesna pripravljenost? Pri tem, da imamo spet novo žogo. Še hitrejšo ...

Ta žoga je težava predvsem za vratarje. Hitrejša je in teže obvladljiva. Tekma poteka hitreje in veliko več se teče. Ob tem mora biti pri vsej hitrosti igralec nujno izredno tehnično podkovan, sicer ne more slediti igri.

Kako pa je s sistemi igre na prvenstvu? Do zdaj smo bili vajeni sistema 4-4-2, kot modernejši se je že ponujal sistem 4-3-3.

Osnovni sistem je ostal s štirimi v zadnji vrsti, le redke ekipe igrajo s tremi igralci zadaj. Vendar gre predvsem za to, da se menja število igralcev v sredini. Ampak velikih sprememb sistemov ni bilo. Vse smo že videli. Igrišče je pač vedno enako dolgo in široko in ta teren je treba pokriti. Zadnja leta se prostor po eni strani zelo oži in ostaja na drugi strani veliko prostora, ki ga je mogoče izkoristiti. Za to pa potrebuješ sposobne igralce, ki znajo menjati ritem igre in znajo podati v prazen prostor.

Veliki poraženci prvenstva so spet Afričani.

Njihov čas, bi rekel, bo čez štiri leta. To je proces. V taktičnem smislu se še niso dovolj približali vrhu. Delajo pa z igralci, ki v glavnem igrajo v Evropi, tako da bodo zelo kmalu zraven.

Pri Afričanih naj bi šlo torej za pomanjkanje razumevanja nogometne taktike? Hkrati pa se zdi, da imajo zelo slabe vratarje.

Res je. In vratar pomeni pol ekipe. Če ne govorim samo za svetovno prvenstvo, temveč o ekipi, ki se uvršča nekako na sredino lestvice - če nima dobrega vratarja, bo verjetno izpadla. Nasprotno se z dobrim vratarjem lahko uvrsti v vrh prvenstva.

Je pa nekoliko moteče, da na svetovnem prvenstvu nimamo ne afriškega in prav tako ne evropskega prvaka. Ne Egipta ne Grčije. Je sistem tekmovanja torej po svoje nepravičen?

Seveda. Morali bi imeti nekakšen wild card za prvake kontinentalnih prvenstev.

Če manjkajo Rusija, Danska, Grčija in Turčija, sodelujejo pa Togo, Koreja, Angola, Trinidad in Tobago ter Japonska in ZDA, je nekaj hudo narobe.

Mislim, da so zadaj FIFA in sponzorji. Lahko bi rekli, da je poudarek na popularizaciji.

Letos se je veliko govorilo o sojenju. Bilo je veliko napak.

Na tako velikem tekmovanju še ni bilo toliko napak. Res je, da je razlika tudi v tem, da se vse ponavlja. Snema se iz različnih zornih kotov. Vendar je bilo vseeno preveč napak za takšno tekmovanje. Čeprav gre za izbrane sodnike.

Približno od leta 1974 je mogoče celotno prvenstvo spremljati prek počasnih posnetkov in pravijo, da od takrat še ni bilo toliko napak kot letos.

Seveda gre tu za napake, ki so vplivale neposredno na izid. Bilo je tudi nekaj napak zaradi prepovedanih položajev, ki jih je najteže soditi. Vendar vseeno mislim, da je FIFA staromodna. Ravno v možnostih spremljanja igre in poznejšega analiziranja igre prek posnetkov. Je pa vprašanje, koliko bi to upočasnilo igro. Vprašanje, ali bi to uporabljali pri zadetkih in seveda pri enajstmetrovkah.

Se pa zdi, da je velik napredek, ker letošnje sojenje kljub vsemu onemogoča ostro igro.

To je edino pravilno. Za to si prizadevamo tudi v slovenski ligi. Prav je, da to sankcionirajo. Igralca morajo maksimalno zavarovati. Če pa pogledamo, kje je največ poškodb, je to zagotovo pri nogometu. Žal tudi na prvenstvu nimajo enotnih meril. Še vedno so razlike med sodniki.

Na svetovnem prvenstvu bi reprezentance lahko uvrstili na lestvico; med slabe bi uvrstili Togo, Korejo, Angolo. Tem sledijo srednjerazredne reprezentance Hrvaške, Poljske, Ukrajine in Švice. Na vrhu pa je osem moštev iz osmine finala. Če bi sestavljali idealno slovensko reprezentanco, kam bi jo uvrstili na ravni svetovnega prvenstva?

Če špekuliram, bi rekel, da bi teoretično lahko celo prišli skozi prvi krog. Realnost pa je, da bi bil uspeh, če bi na svetovno prvenstvo sploh prišli. Še posebej, ker smo v Evropi in ker smo tudi v takšnih skupinah, kjer igrajo dobre reprezentance. Po drugi strani se pri nas premalo vlaga v nogomet, nimamo primerne nogometne infrastrukture, še vseeno pa razmeroma veliko dosežemo.

Torej nas vidite med Angolo in Hrvaško?

Hrvati imajo močno bazo in boljše razmere. Tudi igralce prej pošiljajo v tuje klube. Čeprav nisem privrženec prezgodnega pošiljanja igralcev v tujino, na primer pri petnajstih letih je prezgodaj. Z dvajsetimi in dvaindvajsetimi pa že imajo možnosti za igro v pravih klubih, kjer tudi postanejo dobri igralci. Mi težko pridemo do velikih klubov, čeprav bi lahko kdo šel.

Še nekaj tednov je do začetka slovenskega prvenstva. Vi ste tisti, ki ste v prvo ligo spet spravili ljubljanski klub, Factor Ježico. Kakšne so možnost glede na to, da imate zelo mlado ekipo?

Res je zelo mlada ekipa, ki potrebuje štiri okrepitve, da nam bo s fanti uspelo. In mislim, da jih bomo v Ljubljani lahko dobili, saj gre za velik igralski bazen. Za bazen, ki je vedno dajal zelo perspektivne nogometaše.

Kakšne igralce pravzaprav še potrebujete?

Dobrega napadalca. Dva vezna in enega ali dva obrambna. Štiri igralce.

In kakšna je realnost Factorja? Predzadnje mesto in v kvalifikacijah boj za obstanek v ligi?

Ne, ne računam samo na kvalifikacije. Mislim, da bi brez tega lahko ostali v ligi. Kaj več pa za prvo leto niti ne pričakujem.

Kateri so vaši glavni konkurenti?

O tem težko govorim, ker ne vem, kaj se dogaja po klubih.

Vendar je nasprotnike treba poznati.

Vsekakor. Seveda so to Domžale, Gorica, Koper, Maribor in Publikum. Tako, kot je bilo zdaj postavljeno. Spodaj sta Nafta in Bela krajina. Ne vem natančno, kaj se dogaja v Dravi. Spodaj bi morali biti izenačeni.

V prvo ligo ste pripeljali že Belo krajino iz Črnomlja ...

Prvo leto smo ostali v ligi brez težav; brez kvalifikacij. Drugo leto pa so se pojavile nekatere težave.

Vendar šele, ko ste odšli v Ljubljano, k Factorju?

Težko govorim, kaj se dogaja, ker nisem več tam. Sem pa vsekakor vesel, da so ostali v ligi.

Naša težava je bila, da smo jeseni pozno začeli priprave. Hkrati pa smo imeli kronične težave z vratarji.

Če se za hip ustavimo še pri mednarodnem klubskem nogometu ... Kakšne so možnosti Gorice, Domžal, Maribora in Kopra v evropskih pokalih?

Gorica igra že naslednjo tekmo z romunsko Steauo. Malo možnosti ima, čeprav so razlike vedno manjše. Več možnosti imajo Domžale. Maribor pa bo po vsej verjetnosti izločil predstavnika Srbije in Črne gore. Potem ga čaka res spektakel proti Villarealu, v katerem pa je po mojem brez vsakih možnosti.