Gregor Cerar

10. 8. 2006  |  Mladina 32  |  Družba

Virtualni pogrebi

Osrednje slovensko pokopališče bo kmalu ponujalo on-line pogrebe, virtualno pokopališče, pa tudi Žale v digitalni obliki

Prenos pogreba preko spleta

Prenos pogreba preko spleta
© Matej Leskošek

Direktor največjega slovenskega pokopališča Bojan Lepičnik je že nekajkrat omenil, da bodo na Žalah kmalu ponujali možnost spremljanja pogreba v živo prek spleta. To naj bi bila celo globalna novost, čeprav se na internetu najdejo novice, da naj bi to poskusno ponujali tudi na nekaterih ameriških pokopališčih. Gospoda Lepičnika smo pobarali, kdaj bodo res začeli zagotavljati on-line pogrebe, in razložil je, da stvar v njihovem intranetu že deluje, ter nas povabil, da si jo ogledamo. “V prenovljeni pogrebni dvorani na Tomačevski cesti imamo tri kamere, namenjene spletnemu prenosu pogrebov. Ob pogrebih imamo tako prenos zvoka in slike,” je razložil Lepičnik. Ena kamera je zunanja, dve sta v dvorani. Ena snema dvorano, druga pogrebnega govorca od blizu. “Sistem bo deloval tako, da bomo stranki ponudili storitev, ki bo sicer nekaj stala. Vendar se o ceni še nismo pogovarjali. Stranka bo dobila geslo in ga bo lahko posredovala komurkoli. Geslo pa bo veljavno le tisto uro, ko bo potekal pogreb.”

On-line pogrebi bodo po Lepičnikovih besedah namenjeni predvsem tistim, ki se pogreba ne morejo udeležiti, saj živijo v tujini, bodisi so odsotni od doma, v bolnišnici ... ”Do zamisli smo prišli po vstopu Slovenije v EU, ko v tujini, recimo v Bruslju, dela vedno več ljudi. Migracij je bistveno več kot pred desetletjem. Vsem tem ljudem bomo omogočili, da bodo lahko prisotni na pogrebu. Poleg tega se bo tisti, ki bo dobil geslo, lahko podpisal, saj se bo njegovo ime ob prijavi pokazalo na posebnem monitorju v dvorani. Tako bodo svojci in prisotni na pogrebu videli, kdo je poleg njih še navzoč,” je pojasnil direktor Žal. On-line pogrebne slovesnosti bodo sprva potekale le iz mrliške vežice na Novih Žalah, ki je pred nedavnim dobila tudi veliki zaslon, da se množičnejši pogreb lahko spremlja od zunaj, saj gre v dvorano le 200 ljudi. Sčasoma bodo podobno ponudbo zagotovili še na Plečnikovih Žalah, odvisno od tega, koliko se bo ljudstvo zanimalo za takšne storitve. Spletni pogreb bo sprva mogoče spremljati z zvokom in s sliko, naslednji korak pa bo neke vrste pogrebna videokonferenca, kjer bo lahko recimo stric iz Argentine sorodniku prek spleta izrekel nekaj poslovilnih misli.

Pogrebi prek spleta pa niso edina on-line storitev, ki jo razvijajo na Žalah. Naslednji, “pasivni” del - pogrebi sodijo v “aktivni” del - virtualizacije Žal je digitalno pokopališče. “Vedno več je raztrosa pepela na prostoru za raztros pepela. Od 8 do 10 odstotkov vseh pogrebov. Pokojniki pa dobijo le manjšo tablico, veliko 5 x 10 cm, z imenom in priimkom na skupnem nagrobnem spomeniku,” je povedal Lepičnik. Pokojniki, katerih pepel raztresejo v naravi, bodo lahko pravi grob dobili v virtualnem svetu. Med idejnimi rešitvami virtualnega pokopališča je recimo virtualni nagrobni spomenik z imenom in podatki. Virtualni grob bi bil lahko urejen kot grob z rožami, s peskom ... Zraven pa bi lahko bili pokojnikove slike, besedilo, videoposnetki, njegova zbrana dela ... Virtualno pokopališče naj bi urejalo posebno uredništvo; skrbelo bo, da bodo objavljeni korektni podatki in da ne bo prihajalo do zlorab. Za promocijo projekta razmišljajo o digitalni postavitvi 2200 spomenikov znanih Slovencev, ki so pokopani na Žalah. Objavljeni so tudi v posebnem vodniku po Žalah, knjigi, ki jo je napisala dr. Milena Piškur. “Ker so dejansko fizično pokopani in imajo nagrobnike, bomo poslikali njihove nagrobnike in jih objavili kot njihov spomenik z vsemi vodili. To je zamisel, ki se je bomo lotili v bližnji prihodnosti in s tem odprli neke nove perspektive pokopališča. Tendenca raztrosov pepela se bo nadaljevala. Število žarnih pokopov je že preseglo 85 odstotkov in se povečuje po vsej Sloveniji, ne samo v Mariboru in Ljubljani, kjer sta krematorija. Dolgoročno je to perspektiva, saj so raztrosi dovoljeni recimo v morje, pa tudi na drugih lokacijah, čeprav malo oteženo,” je še razložil Lepičnik.

Tretji virtualni projekt bo digitalizacija enega lepših evropskih pokopališč. Žale, vse poti, drevesa in zelenice, so po Lepičnikovih besedah že v digitalni obliki, zaradi namenov vzdrževanja, tako da upravniki vedo, kje so položeni posamezni vodi ali kateri travnik je na vrsti za košnjo. Naslednji korak je digitalizacija grobov, ki bo povezana z bazo podatkov. Po vpisu imena in priimka pokojnika bo iskalnik našel koordinate njegovega zadnjega počivališča. Nekaj podobnega je možno že sedaj na Infomatu Žal, ki je v njihovi cvetličarni. Z njega lahko pošljete razglednico po elektronski pošti, lahko se tudi sami slikate, v njem so informacije o 2200 pomembnih Slovencih, pokopanih na Žalah. Hkrati je možen izpis karte s potjo do izbranega sektorja pokopališča, kjer je grob. Grob pa mora človek poiskati sam. V Infomat so hoteli dati podatke o vseh tam pokopanih pokojnikih, toda pri tem jih je ustavilo varovanje osebnih podatkov. Informacijska pooblaščenka je menila, da so podatki na nagrobnikih sicer javni in da bi lahko bili v bazi podatkov. Toda če bi jih kdo zbrisal, bi ji morali zbrisati tudi v Infomatu. Uslužbenci Žal pa ne morejo nadzorovati 40.000 grobov, ali je kdo kaj dopisal ali izbrisal na nagrobniku, saj je to stvar posameznika.

Kaj pa digitalni nagrobniki? Nič novega ni, da ljudje svojim najbližjim preminulim izdelajo najrazličnejše, tudi najbolj nemogoče ali inovativne spomenike. Toda elektronskega in digitalnega spomenika si na Žalah še ni zaželel nihče. Lepičnik je pripomnil, da so kvečjemu hoteli, da bi nenehno gorela luč v spomeniku.