25. 10. 2006 | Mladina 43 | Družba
Vrnitev odpisanih
Zakaj kaže, da bo na ameriških kongresnih volitvah zmagala stranka, ki je ni
Ameriškemu predsedniku Bushu so ratingi vztrajno padali že pred ponovno izvolitvijo. Po ponovni izvolitvi leta 2004 so mu padali še bolj vztrajno. Dramatično. Rekli ste si: demokrati so na konju! Jasno, niso bili. Daleč od tega. Če ste kdaj pogledali vse te sondaže, ste lahko namreč hitro ugotovili, da je Bushu podpora resda stalno padala, da pa podpora demokratom medtem ni dramatično rasla. Hja, demokrati so imeli glede na ugodne okoliščine - okej, glede na vse Busheve afere - presenetljivo nizko podporo. Dramatično nizko. In če ste pogledali bolj podrobne razreze teh sondaž, ste opazili nekaj še bolj presenetljivega: Američani so bili v teh sondažah do Busha precej bolj kritični kot demokrati v kongresu. Ali natančneje: večina Američanov se ni z Bushem strinjala v nobeni topiki (vojna proti terorju, okupacija Iraka, usmeritev Amerike, ekonomija, socialno zavarovanje, davki, proračun, Abu Grajb, cene zdravil, minimalne plače ipd.). Ergo: ker so se demokrati z Bushem bolj strinjali kot Amerika, so leta 2004 izgubili tako predsedniške kot kongresne volitve. Demokrati v očeh Američanov pač niso bili alternativa Bushu. Še huje, demokrati niti v očeh demokratskih volilcev niso bili alternativa Bushu - kot so stalno kazale sondaže, so bili demokratski volilci proti vojni. Demokrati so Bushevo vojno tako rekoč enoglasno podprli. Kar je bilo kakopak absurdno: Amerike ni namreč nič bolj polariziralo kot vojna. To pomeni nekaj še bolj absurdnega: da ameriška protivojna večina v ameriškem kongresu ni imela svojih predstavnikov. Demokrati so bili tako daleč od demokratskega javnega mnenja, da bi jih moralo od bolečine raznesti. Pa jih ni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
