Selektorske sanje

Po neuspelem puču v Nogometni zvezi Slovenije se je glede vprašanja selektorja omehčal tudi predsednik Rudi Zavrl. Odslovil je Braneta Oblaka, ki je na klopi slovenske nogometne reprezentance tekme v glavnem izgubljal. Zavrl je za menjavo potreboval res veliko časa in mnogi so mu očitali, da je razlog to, da je Oblak dajal več priložnosti, kot si jih je zaslužil, Janezu Zavrlu, rezervistu norveškega kluba Brann. Hkrati je res tudi to, da je izbira selektorjev dejansko majhna, sploh v državi, ki za noben denar ne bi vzela za selektorja "tujca". Bog ve, kaj bi vaške straže storile kakemu Ivici Osimu ali Blažu Sliškoviću ... Zavrl naj bi se bil zaradi tega že odločil za Darka Milaniča, nekdanjega kapetana elitnega državnega moštva, čeprav v trenutkih, ko tole popisujemo, še ni povsem jasno, kaj o ponudbi zares misli Milanič, zdaj pomočnik trenerja pri avstrijskem prvoligašu Sturmu iz Gradca.

Za nas in menda za medije vobče je bil Milanič zadnje tedne nedosegljiv, zato ga nismo mogli vprašati, ali bi prevzel vodenje reprezentance. Verjetno je veliko odvisno od tega, kaj mu bodo povedali soigralci iz zlate generacije. Menda obstaja precejšnja bojazen, da bo moštvo namesto njega vodil trio Zlatko Zahovič, Miran Pavlin, Mladen Rudonja, poleg tega pa mu mnogi očitajo, da v vsej trenerski karieri ni vodil niti enega pomembnega članskega kluba. Razen, seveda, Primorja iz Ajdovščine, vendar je z ekipo, ki je bila prej boljša kot slabša od sedanje, dosegel veliko veliko manj kot trenutno Bojan Prašnikar. Milanič je bil izvrsten nogometaš, vendarle pa ni povsem nujno, da bo tudi izvrsten selektor. Prašnikar pa je že vodil reprezentanco in z njo nikoli ni žel velikih uspehov. Je bil pa proti pričakovanjem boljši od Braneta Oblaka, poleg tega je edini slovenski trener, ki je zmagoval v Ligi prvakov - z Mariborom. Prašnikar pravi, da je reprezentanco sprejel že dvakrat, in to v dokaj kritičnih razmerah, podobnih sedanjim, in jo skušal spraviti v ravnovesje. "Če analiziramo preteklost, naša reprezentanca nikoli ni imela veliko zelo kakovostnih igralcev, ampak smo bazirali na dveh ali treh posameznikih, ki so bili zelo kakovostni, zraven pa ustvarjali ekipo. Vsi rezultati, ki jih je reprezentanca dosegala v preteklosti, so temeljili na dobri kolektivni igri. To se pravi, da je ključna za doseganje dobrih izidov kolektivnost in pripadnost reprezentanci, ta pa se je v zadnjem času nekako izgubila. Danes zelo težko sestavimo reprezentanco iz ene generacije. Morali jo bomo sestaviti iz desetih ali petnajstih generacij. Ne smemo se omejevati, da ne bi klicali mladih ali starejših, izbrati moramo najboljše. Poleg tega je zaradi tekmovalnega sistema treba iskati igralce, ki bi bili sposobni odigrati dve tekmi v štirih dneh." Seveda je dvomiti, da bodo za selektorja še tretjič povabili Prašnikarja, in verjetno ni veliko navdušencev, ki bi radi gledal njegov dokaj zaprt način igre.

Še eden od nekdanjih selektorjev je dr. Zdenko Verdenik, človek, ki ve veliko o nogometu, z reprezentanco pa je imel res slabe, zelo slabe trenutke. Bolje mu je šlo na Japonskem, kjer je vodil kar tri prvoligaše. Verdenik ne bi prevzel reprezentance, za katero je sicer že opravljal razna svetovalna dela, ker misli, da mu je javno mnenje popolnoma nenaklonjeno. In kaj predlaga tistemu, ki se bo spoprijel z vodenjem: "Dopolniti mlade igralce, ki bi lahko postali vrhunski. V tem vidim priložnost, da se v reprezentanci postavijo temelji, ki jih je mogoče v prihodnosti nadgraditi."

Zadnja leta je najuspešnejši slovenski trener Pavel Pinni; iz goriški mladincev je sestavil res izvrstno moštvo, ki je v seriji osvajalo državno prvenstvo. Pinni misli, da so ambicije vsakega poklicnega trenerja, da vodi člansko reprezentanco. In kaj bi storil, če bi ga povabili k sodelovanju? "Morali bi analizirati stanje in narediti načrt za naprej. Ali bi morda dali priložnost mladim igralcem? Priložnost bi dobili najboljši igralci. V reprezentanci je tako, da morajo igrati najboljši. Mislim, da je ta cikel rezultatsko težko popravljiv. Zato bi morali graditi ekipo za naslednji kvalifikacijski cikel." Tega, da so kvalifikacije za našo reprezentanco izgubljene, ne slišimo prvič, je pa res, da je bilo to skoraj gotovo že pred zadnjima dvema tekmama, pa Zavrl ni zamenjal selektorja. Nekakšna trma je vodila nogometno zvezo, namesto da bi poskušali zmagovati. Se spomnite, kako je bilo pred tremi leti, ko je Rudi Zavrl postavljal vse mogoče ovire Olimpijinemu trenerju Suadu Bešireviću, ker ni končal trenerske šole? Suad Beširević je eden najboljših slovenskih nogometašev, med drugim je osvojil pokal Jugoslavije in tudi kot trener je pri Ljubljani in pri Olimpiji pokazal zavidanja vredno znanje in veliko spretnosti: Beširević se zaveda, da je tako rekoč nemogoče, da bi ga na selektorsko mesto povabil njegov največji kritik, pa vendar smo ga povprašali, kako vidi reprezentanco: "Oblak je bil postavljen, da v prvih kvalifikacijah pomladi in vzpostavi ekipo, ki bi v drugih kvalifikacijah dosegala dobre rezultate. Trenutna situacija je težko popravljiva. Sam bi začel z igralci, ki jih ne bi delil na stare in mlade, temveč po kakovosti. Slovenija ima veliko dobrih mladih igralcev, ki bi morali dobiti več priložnosti. Lep primer je Dare Vršič, ki igra na Slovaškem in je eden najboljših igralcev v ligi. S tem ne izključujem starejših, ti morajo biti nosilci reprezentance. Mislim, da imamo na vseh pozicijah dobre igralce in da bi zlahka sestavili ekipo, ki bi bila konkurenčna drugim evropskim reprezentancam." Beširević se letos bori z Belo krajino in poskuša ostati v ligi, Slaviša Stojanović, medijsko najbolj izpostavljen slovenski nogometni trener, pa se s sicer veliko močnejšo ekipo trudi osvojiti prvo mesto. Prednost njegovih Domžal po prvem delu je tako rekoč neulovljiva. Če bi ga povabili za selektorja, bi ga najprej zanimali cilji reprezentance. Če bi se z njimi strinjal, bi delovno mesto selektorja sprejel. "Imamo veliko perspektivnih igralcev, ki igrajo veliko vlogo v tujih klubih, in velika večina bi dobila priložnost igrati v reprezentanci in nabirati izkušnje, da bi lahko bili, če ne že v tem kvalifikacijskem ciklu, v naslednjem konkurenčni drugim ekipam."

Marijan Pušnik, trener Maribora, ki je vodil različne ekipe v Sloveniji, Avstriji in celo Iranu, ima, ko tekmuje v evropskih pokalih, izjemno dobre rezultate. S Publikumom je v pokalu Intertoto pred leti dosegel celo nekaj rekordnih zmag, letos pa se je Maribor celo prebil iz pokala Intertoto v pokal UEFA. Osmešil je eno najboljši ekip na svetu, španski Villareal. Pušnik o selektorskem poslu ne razmišlja in pravi, da mu niso ničesar ponudili, zato ga zanima samo pogodba z Mariborom. Tudi zaradi tega ne daje nobenih navodil in ne razkriva zamisli, kako naj bi bilo vse skupaj videti v naši reprezentančni prihodnosti. Mariborčan je tudi Milko Đurovski, eden najmarkantnejših nogometašev: v prejšnji domovini partizanovec in pred tem zvezdaš, mojster, ki je v hladnih dneh nastopal s pisanimi ženskimi nogavicami. V sodobnem času pa človek, ki zna kot za šalo preurediti kak manjši slovenski klub. Prav zdaj to počne v Lendavi pri Nafti. "Mislim, da je čast biti selektor, posebej v Sloveniji. Toda povabila žal nisem dobil." In to čeprav so ga v slovenskem športnem časopisju že nekajkrat razglasili za najboljšega trenerja pri nas. Zakaj bi razmišljali o najboljših, če pa ti niso pravi Slovenci. Je pa Đurovski, ki ga vsi bolje poznamo kot nogometaša, že tudi trenerski veteran. Vodil je Rogozo, Bistrico, Rudarja iz Prijedora, mlado reprezentanco Makedonije, Malečnik, Dravo in Nafto ... In čeprav gotovo ne bo dobil priložnosti, smo ga vseeno vprašali, kako bi uredil z reprezentanco, kaj bi spremenil. "Začel bi zmagovati," je bil jasen Milko. "Dal bi priložnost igralcem, ki igrajo v Sloveniji, in tudi tistim, ki igrajo v tujini. V Sloveniji je veliko dobrih igralcev in dosti je mladih talentov. Igrali bi le najboljši - tisti, ki igrajo v svojih klubih in so maksimalno pripravljeni." Spremenil bi torej celotno miselnost? "Če bi res postal selektor katere od reprezentanc na ozemlju nekdanje Jugoslavije, bi najbrž prakticiral hrvaško miselnost, saj so strokovno/tehnično ekipo sestavili iz nogometašev, ki so nekoč nekaj pomenili."

Med potencialnimi kandidati je vedno seveda tudi brat Rudija Zavrla Jani Zavrl, ki ima veliko izkušenj z mladimi nogometnimi reprezentanti, treniral pa je marsikatero prvoligaško moštvo in pomagal tudi Srečku Katancu. Posebej je treba omeniti še Milana Miklaviča, ki je pred leti z Gorico osvojil slovensko prvenstvo, pomembno pa je vplival tudi na avstrijski nogomet. Vendar, kot rečeno, so vse oči uprte v Darka Milaniča. Če se ne bo odločil za novo službo, če mu je v Sturmu udobno, bo imel Zavrl velike težave, in ker je človek, ki se nikoli ne upa tvegati, gotovo ne bo dal priložnosti Slovencu s preveč tujim priimkom ali kakemu mlademu trenerju. Drugače povedano: če bo Darko Milanič rekel ne, pa čeprav bo to pod pritiski Janševih nogometašev, bo imel Rudi Zavrl velike težave, skoraj tako velike, kot jih je imel pred izredno skupščino Nogometne zveze Slovenije. Takrat se je (brez težav) rešil, sedaj pa ...