3. 1. 2007 | Mladina 52 | Družba
Tolarski bankovci letijo v nebo
Od nacionalne valute se dostojno poslavljamo s prvim sistematičnim pregledom denarja na slovenskem
© Borut Krajnc
Ste vedeli, da se je z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1919 za Slovence končalo obdobje kronskega sistema, ki ga je z valutno reformo leta 1892 uvedel avstroogrski cesar Franc Jožef, in se je začelo obdobje dinarjev, ki je trajalo vse do osamosvojitve Slovenije? Ste vedeli, da je bankovec za 1000 dinarjev s pretiskom 4000 kron iz leta 1919 eden najredkejših primerkov jugoslovanske numizmatike, saj obstaja le okoli petdeset bankovcev različnih kvalitet, njegova ljubiteljska cena pa se začne pri 2.700 evrih? Ste vedeli, da je jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu pripravila in natisnila celotno naklado dolarjem podobnih bankovcev za primer prevzema oblasti po končani vojni, kar je šlo kasneje v franže zaradi zmage komunistične partije? Ste vedeli, da so bankovce Demokratične federativne Jugoslavije sprva tiskali v Rusiji, šele drugo serijo pa v osvobojenem Beogradu? Ste vedeli, da je bila leta 1949 v strahu pred rusko invazijo kot rezervni vojni denar natisnjena tako imenovana informbiro serija dinarjev, ki pa nikoli ni prišla v obtok? Ste vedeli, da je bila z istim namenom, se pravi kot vojna izdaja v primeru državnega udara po smrti ljubljenega maršala, leta 1981 natisnjena tako imenovana serija Tito, klišeje za to izdajo pa so kasneje brez Titovega obličja porabili za izdaje bankovcev iz let 1989 in 1990? Ste vedeli, da je konec februarja ali prve dni marca 1944 vodstvo Osvobodilne fronte Slovenije zbralo skupino arhitektov in slikarjev, ki naj bi pripravili osnutke za partizanski denar oziroma partizanske lire, zakonita plačilna sredstva na osvobojenem ozemlju, ki so prišla v obtok 29. julija 1944? Ste vedeli, da je leta 1989 skupina ljudi pod vodstvom Braneta Oblaka - Hamurabija na straneh Mladine pričela seznanjati javnost s projektom lipa, zasnovanim na principu valute brez inflacije, kar je v takratni Sloveniji pa i šire poželo precej pozornosti, Hamurabijeve lipe pa so v nekaterih trgovinah postale vzporedno plačilno sredstvo, čeprav Republika Slovenija po osamosvojitvi ni odkupila projekta, marveč je ustanovila svojo valuto, slovenski tolar? Ste vedeli, da je slovenski tolar od prihoda v obtok 15. januarja 1992 do 1. januarja 2007, ko se iz naših denarnic nepreklicno poslavlja, ostal v samem vrhu institucij, ki so jim državljani in državljanke Slovenije vedno najbolj zaupali? Okej, slednje ste bržčas vedeli, saj ste to pri vsakodnevnih nakupih osnovnih življenjskih potrebščin tako ali drugače občutili na lastnem žepu, vse ostalo pa od prejšnjega tedna lahko najdete dokumentirano v sliki in besedi v knjigi Denar na Slovenskem, ki sta jo napisala Andrej Potočnik in Stanislav Štiblar, izšla pa je v nakladi 800 izvodov (300 v trdi vezavi, 500 v mehki) pri numizmatičnem podjetju Masta Trade d.o.o. s sedežem na Slomškovi 8. Denar na Slovenskem je v bistvu katalog denarja na ozemlju Slovenije in, kot pravita avtorja, "podaja hiter vpogled na zgodovinsko pot, ki smo jo Slovenci prehodili, da smo si na koncu priborili lastno državo in lasten denar kot enega temeljev narodne suverenosti". In čeprav katalog odseva manj kot sto let zgodovine denarja na Slovenskem, je njegova vsebina zaradi burnih zgodovinskih pretresov precej obsežna, k njegovi presežni vrednosti pa bo zagotovo prispevala ukinitev nacionalne valute, ki ni dobila priložnosti, da bi postala polnoletna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
