Blejski čudež

Za znane odbojkarske centre v Sloveniji sta do nedavna veljala Maribor, Kanal ... Kako je sploh prišlo do tega, da je Bled postal slovenski odbojkarski klub številka 1?

Na Bledu je odbojka prisotna že od leta 1970, tako da imamo kar dolgo tradicijo. Poleg Maribora, Raven in Kanala je bil Bled stalno med najboljšimi štirimi ekipami v Sloveniji. Vendar zaradi svoje majhnosti nikoli mogel biti tako superioren kot pozneje v nekem obdobju Maribor ali Salonit. Imeli smo državne prvake, tako pri ženskah kot pri moških, in seveda pri mlajših ekipah. Preskok za Bled in v bistvu za celo Slovenijo je bil, ko se je Herman Rigelnik in s tem Autocommerce odločil za vstop v odbojko.

Pri tej zgodbi je zanimivo, da je Autocommerce kot sponzor prišel do vas in vam sam ponudil sodelovanje, kar je v Sloveniji malce nenavadno.

Autocommerce je že prej, ko smo imeli "sto" majhnih sponzorjev, pomagal klubu v različnih oblikah. Zdaj imamo recimo nekaj velikih in nekaj majhnih sponzorjev. Povod je bilo dejstvo, da je pri nas igral zdajšnji predsednik kluba Rasto Oderlap, ki delal v Autocommercu in je že takrat priskrbel kakšnega sponzorja. Zagotovo je pripomoglo tudi to, da je bil Rigelnik včasih odbojkar. V okviru Autocommercea je iskal priložnost, ki ne bi bila preveč potratna. Vlagati v odbojko je na primer precej ceneje kot vlagati v hokej, košarko ali nogomet in je torej z vidika podjetja v primeru učinkovite medijske podpore lahko rentabilnejše.

Verjetno tudi kot v rokomet?

Globalno je rokomet zelo omejen, ker ga igrajo samo v Evropi, odbojka pa se igra po vsem svetu. Veliko jo igrajo v Aziji, Južni Ameriki, tudi Rusi ogromno vlagajo v odbojko. Globalno so zaslužki pri odbojki višji kot pri rokometu.

Koliko pa zaslužijo največje odbojkarske zvezde?

V Rusiji tudi milijon evrov, kar je dvakrat toliko kot na primer najboljši rokometaši.

V ozadju imate veliko mladih perspektivnih igralcev, v sami ekipi pa je Blejcev bolj malo.

Imamo veliko dobrih igralcev v mlajših kategorijah in pri drugih klubih v Sloveniji in tujini. Z njimi bi se dalo sestaviti zelo dobro ekipo. Imeli smo tudi uspešno generacijo državnih mladinskih prvakov v sezoni 2001/2002 in ta generacija sedaj uspešno igra po različnih klubih po Sloveniji. V članski ekipi sta od Blejcev sicer samo Jure Lakota in Rok Dolenc, sta pa tudi Andrej Flajs in Rok Satler skoraj domača, saj sta že zelo zgodaj prišla na Bled. Ampak tudi teh igralcev ne bi mogli zadržati, če ne bi vstopil Autocommerce. Nekateri lokalpatrioti so sicer pametni in pravijo, da pri nas ne igra noben domačin, a jaz na to gledam drugače. Šele z vstopom tako velikega sponzorja smo lahko vzdrževali neko kontinuiteto in si zastavili višje cilje. Sedaj imamo tudi največ podmladka doslej, kar 200 osnovnošolcev na primer, in danes več kot kdaj prej lahko vlagamo prav vanje. Lahko se udeležujejo turnirjev v tujini, kar je bil prej velik problem, lahko pa zagotavljamo tudi boljšo opremo in trenerje. Pri nas je raven odbojke taka, da če ti z vlaganjem v mlajše generacije uspe "vzgojiti" enega reprezentanta, je to že kar lep uspeh.

Pri odbojki veliko vlogo igrajo tudi fizične lastnosti igralcev, ti morajo biti precej visoki. Na Bledu pa je popularno tudi veslanje. Vam veslači "kradejo" visoke fante, saj je tudi v tem športu višina zelo pomembna?

Morda. Ampak mislim, da so, razen same višine, specifičnosti obeh športov tako različne, da samo izjemoma velja, da bi bil dober veslač dober odbojkar ali obratno. Pomembno je, da se otroci odločajo za šport.

Ob vstopu Autocommercea ste lahko oblikovali precej ambiciozen načrt, kupili ste praktično vse najboljše slovenske odbojkarje.

Naredili smo 5-letni načrt, ki ga sedaj tudi uresničujemo. Cilj je bil, da se čim prej uvrstimo v ligo prvakov. Vprašanje je samo v tem, ali bomo igrali že drugo leto ali čez dve leti, saj so se vmes spremenila pravila. Po prejšnjih pravilih bi namreč morali igrati že drugo leto, po novih čez dve. Upamo pa, da bomo igrali drugo leto s povabilom.

Je bila pri nakupu igralcev prioriteta, da so večinoma Slovenci?

Prioriteta je, da so Slovenci, saj nihče drug ne bo vložil v igro toliko sebe. Tujec komaj ve, kam je prišel igrat, kaj šele, da se bo raztrgal na igrišču. Slovenci imajo tudi mejo, za koliko bodo še igrali doma, za koliko pa bodo odšli v tujino. A v tujini te nihče ne bo "šparal", tukaj z njimi ravnamo drugače, zato so nekateri v Sloveniji pripravljeni igrati tudi za manjše zneske, kot bi jih lahko iztržili v tujini.

Ko je v ligi prvakov igral Salonit, so bile za uvrstitev potrebne kvalifikacije.

Ja, zdaj pa so pravila taka, da države dobijo točke glede na rezultate ekip v evropskih pokalih, ena država ima v ligi lahko tudi najboljše tri ekipe, kot na primer Italijani in Rusi. Trenutno je v ligi 24 ekip, obeta pa se razširitev. Po drugi strani pa obstajajo težnje, da bi liga postala bolj zaprta, torej da bi se bilo veliko težje v njo uvrstiti, a hkrati tudi težje izpasti. Tudi če bi bil zadnji v ligi prvakov, bi država drugo leto tako vseeno lahko v njej imela svojo ekipo.

Najbrž bodo uvedli tudi stroge zahteve za igranje, podobno kot pri košarkarski Euroleague. Recimo velikost dvorane.

V Radovljici, kjer je naša domača dvorana, dimenzije že zdaj ne ustrezajo zahtevam lige prvakov. Najbolj realna možnost je, da bomo kratkoročno igrali kje drugje, verjamem pa, da bo Bled zmogel dovolj energije in volje za zgraditev ustrezne dvorane. Zaradi odbojke, njene tradicije, zaradi vseh otrok, ki jo igrajo, pa tudi zaradi razširitve turistične ponudbe.

Turnir top teams, na katerem ste letos zmagali, pa je razmeroma nov.

Top teams je letos potekal šestič. Prišlo je do prestrukturiranj pri evropskih pokalih, tako da je odbojkarski sistem vedno bolj podoben ostalim športom. Imamo Ligo prvakov, Top teams in pokal CEV. V ligi prvakov je kakovost zelo skoncentrirana, v ostalih pa malo manj. Zagotovo je nekaj dobrih ekip. V Top teams in pokalu CEV, ki so na ravni lige prvakov, npr. Modena, ki je bila lani v Italiji tretja in v ligo prvakov ni prišla, ker sta se vanjo uvrstili prva in druga ekipa ter pokalni zmagovalci. Tako da če bi našo zmago v finalu proti Modeni pogledali drugače, bi veljala približno toliko, kot če bi naši hokejisti premagali ekipo iz NHL ali pa naši košarkarji ekipo iz NBA. Italijansko in rusko prvenstvo sta namreč daleč pred vsemi.

Rusi po krizi, ki so jo doživeli po razpadu Sovjetske zveze, ponovno veliko vlagajo v šport, očitno tudi v odbojko.

Po prestrukturiranju same Sovjetske zveze se ogromno denarja obrača tudi v odbojki, prej pa je bila ta njihova liga nekaj časa zelo uboga. Res je, skoraj vsi Rusi že spet igrajo doma, veliko je tudi tujcev, tudi sami Italijani hodijo igrat v Rusijo, a njih morajo seveda zelo preplačati.

Kolikšen proračun kluba je potreben za ligo prvakov?

Za minimalno možnost igrati v ligi prvakov potrebuješ vsaj milijon evrov, pa še to je zelo skromen proračun, kjer moraš delati dobro in biti čim bolj racionalen. Avstrijci (Hot Volleys in Innsbruck) imajo proračun nekje med 1,5 in 2 milijonoma evrov, proračuni italijanskih klubov pa se začnejo pri 4 milijonih.

Kakšna pa so realna pričakovanja glede uspešnosti v ligi prvakov?

V ligi prvakov je cilj zmagati na čim več tekmah in se v nekaj letih uvrstiti v četrtfinale, kar je precej realno. Igrali smo že z nekaj ekipami iz lige prvakov, pa nas nobena ni nadigrala. Tudi Modena in Iskra, ki smo ju pustili za seboj na finalnem turnirju, bi v ligi prvakov kandidirali za sam vrh. Če bi sedaj igrali še deset tekem z njima, bi najbrž težko še zmagali, vendar povozili naju ne bi.

Za ligo prvakov bi morali verjetno še nabaviti nekaj igralcev?

Igralski kader je kar ustrezen, večinoma imajo z nami še pogodbe ...

Bled bi lahko okrepili še z enim Slovencem, zamejcem, italijanskim reprezentantom Matejem Černičem.

Černič ima zdaj ceno blizu pol milijona evrov. V Sloveniji je optimalna strategija ta, da poskušaš pridobiti čim več slovenskih igralcev, da jih pravi čas spoznaš in jim daš priložnost ter upaš, da se rodi kakšen Tine Urnaut ali Mitja Gasparini in ga čim dlje zadržiš. V naravi teh mladih je, da gredo vsaj poskusit v tujino, tudi če jim tu ponudiš enake možnosti.

Jedro blejske ekipe je tudi jedro slovenske reprezentance ...

Mislim, da je to v slovenskih razmerah kar dobro. Če imaš doma klub, ki lahko igra tako kot Pivovarna Laško rokomet, je to prednost za igralce in za promocijo športa. Tudi lažje je za reprezentanco, saj ti igralci trenirajo skupaj, se poznajo in s tem je velik del, ki ga moraš vložit v pripravo, že narejen.

Sama slovenska reprezentanca je na pragu evropskega prvenstva ...

So nekje na meji, letos bodo nastopili na EP, a če se kateremukoli kolektivnemu športu v Sloveniji uspe uvrstiti na evropsko prvenstvo, je to že samo po sebi uspeh. Doslej je bilo nerodno, ker je bilo na evropskem prvenstvu samo 12 držav, zdaj jih je pa 16, kar tudi realno omogoča neko kontinuiteto nastopanja. A v nobenem športu ni tako zgoščene konkurence kot v odbojki. Nobenega športa nima na mednarodni zvezi prijavljenih več držav, to je čez 200.

Če reprezentanco primerjamo z drugimi državami, bi lahko dosegla tudi kaj več?

Lahko si predstavljam, da bi se uvrstili na svetovno prvenstvo, če naši igralci začnejo redno igrati v ligi prvakov in na evropskem prvenstvu. Optimalno je, da od 18. leta igraš na zahtevnih tekmah, saj drugače ne moreš napredovati. Naš Urnaut, ki je trenutno tudi na ravni Evrope eden največjih talentov, lahko napreduje samo, če igra na primer 15 res močnih tekem letno v ligi prvakov. Če bi igral v slovenski ligi naslednjih 5 let, je kariero končal na tej ravni. Svetovno prvenstvo je veliko bolj realno kot olimpijske igre, ki so brutalne. Tam igra 12 ekip in iz Evrope se jih uvrsti 5. Nihče ni uvrščen neposredno. Če prideš skozi kvalifikacije, je to že fantastično. Od vseh 12 je vsak realen kandidat za medaljo. Zadnja leta so to sicer Brazilci, a lahko pride do presenečenj. Na zadnjem svetovnem prvenstvu si na primer nihče ni predstavljal, da bodo Poljaki v finalu, Jugoslavija oz. Srbija je izredna. Ti imajo sedaj izjemno generacijo, vendar pa njihova ekipa po odhodu obeh Grbićev in Vujevića, taki so izjemni v svetovnem merilu, še nekaj let ne bo videla medalje.

Letos se boste v državno prvenstvo vključili šele v končnici. Ali je to dobro za slovensko ligo ali ne?

Zaradi tekem Interlige je to letos tako. Mnogim to sicer ni všeč, meni pa se zdi to v redu. Nekateri v Sloveniji trdijo, da Interliga ni močnejša od naše prve lige, ampak to niso realne ocene. Od slovenskih ekip razen nas, Maribora in Salonita nihče ne bi mogel igrati v Interligi. Največji problem slovenske odbojke je, poleg omejenih financ, strokovnost. Tudi če bi štirim najboljšim ekipam dali milijon evrov, bi imeli težave s trenerskim kadrom in igralci. Ni dovolj mladih igralcev, premalo je odbojkarskih okolij in še manj takih, kjer je strokovno delo kakovostno. Upam, da bodo uspehi Autocommercea pozitivno vplivali na razvoj.

Koliko pa je med igralci priljubljen beach volley? Jasmin Čuturič, ki sedaj igra pri vas, se je precej posvečal tudi tej zvrsti.

Gre za dva športa z močno sinergijo, vendar je težko hkrati igrati oba. Moraš se odločiti za enega. Najboljši odbojkarji iz dvorane bi bili verjetno uspešni tudi v beach volleyju in obratno, vendar so posebnosti take, da se težko kakovostno pripraviš na oboje. Čuturič je pač izjemen primer, ki je zares dober v obeh. Ker se sezonsko ne prekrivata, nekateri dvoransko odbojko jemljejo kot pripravo na beach volley ali obratno. Solidnih igralcev v dvoranski odbojki, ki zaslužijo 50.000 evrov, je kakih 1000, na beach volleyju pa je dobro situiranih 20 parov, ostali se težko prebijajo. Sicer je lažje najti dva dobra igralca, pri dvoranski jih včasih še šest ni dovolj. Nekaj časa verjetno oboje še gre, na dolgi rok pa ne. Čuturič bi se z enim dobrim igralcem morda v preteklosti celo lahko uvrstil na olimpijado. Prek beach volleyja je verjetnost uvrstitve na olimpijske igre večja kot z dvoransko odbojko, a še vedno težko dosegljiva.