Slovo in premiera

Jure Košir in Esad Babačić - Car sta me prav silila, naj si vsaj eno od jeseniških hokejskih zgodb ogledam v živo, ne samo na kanalu naše najboljše televizije. A očitno Jeseničanom nisem prinesel sreče. Prepričan sem, da se kljub prepolni dvorani ob najpomembnejši tekmi avstrijske lige, v kateri so letos prvič nastopali tudi Jeseničani, razpoloženje nikakor ni moglo primerjati z norišnicami v času velikih derbijev med Acronijem Jesenicami in Olimpijo. Manjkal je pomemben naboj, manjkali so navijači - Green Dragonsi - na drugi strani, ki bi na skandiranje "Jesenice, Jesenice!!!" odgovarjali z gromoglasnim, primitivnim, a simpatičnim "So prasice!". In Red Steelersi, kot se imenujejo rdeči navijači, bi takoj odgovorili s serijo zmerjavk "Ubi, ubi žabarja!". In tako vseh šestdeset minut igre. Nobene politične korektnosti, po tekmi pa še kaka klofuta in ob res pomembnih tekmah z nadvoza celo skala na avto. Tako pa ...

Po telefonu sem se pogovarjal s Šiškarji in opozarjali so me, da Jeseničani nimajo pojma, da je Dunaj - Vienna Capitals - veliko boljša ekipa. Okoli mene pa so sedeli navijači iz Beljaka, ki so navijali. Pa ne za Dunaj, temveč za svoje sosede z Jesenic. Ampak vse v mejah športnega, tako rekoč ameriškega navijanja. Le drobne provokacije bi lahko skalile mir, vendar se zdi, da peščica navijačev z Dunaja in bolj ameriški kot avstrijski hokejisti res ne razumejo Skuterjev: "Arividerči Hans, pri meni nimaš šans." Vsa srčnost, vsa pregovorna gorenjska trma pa je bila premalo in v play off avstrijske hokejske zgodbe so se uvrstili samo Avstrijci. Jeseničani bi za zmago potrebovali eksces, ki pa jim ga, verjetno tudi zaradi neizkušenosti ekipe, ni uspelo zrežirati. Morda je bil še najbližje temu zdaj že kontroverzni predsednik hokejskega kluba, bivši tržiški župan in ljubimec, človek, ki, kot poročajo mediji, lahko zrihta tudi kaj za v nos - Pavle Rupar. A se mi zdi, da celo on ni bil ravno v formi, ko so se streljali prosti streli in so Dunajčani zadnjega zadeli, naši pa ne. Obraz glavnega sponzorja Tiborja Šimonke je bil takrat še bolj kamnito brezizrazen kot pred tekmo. Acroni ima, tako kot vsa jeklarska industrija, nove lastnike iz Rusije, in to čeprav smo na teh straneh prebrali, da se Šimonka zavzema za zahodnoevropske pokojninske sklade. Za Ruse so torej navijali v družini Zagožen, in kot je v navadi pri političnih strankah, so imeli prav, saj bodo ruske hokejiste, ki jih ima v lasti novi lastnik naše jeklarske industrije, drugo leto krvavo potrebovali, ko bodo sestavljali novo ekipo. Ta bo tudi v družbi šišenske Olimpije naskakovala prvenstvo Avstrije. In drugo leto bo, če se pravila ne bodo spremenila in če Pavle Rupar ne bo delal težav - kar je težko verjeti -, hokejskih derbijev med planšarji in žabarji vsaj osem.