Forrest Gump islamskega terorizma

Vedeli, slutili in pričakovali smo, da bo Bush, ko bo najbolj v riti, ko bo v najhujši depresiji in ko bo imel najnižje ratinge, na lepem oznanil: Prijeli smo Osamo bin Ladna!!! Če bo tedaj obletnica iraške vojne, še toliko bolje. Še toliko bolj slavnostno! In res, malo pred štiriletnico iraške vojne - v totalni riti, v totalni depresiji in ob totalno nizkih ratingih - je Bush oznanil: Prijeli smo Osamo bin Ladna!!! Toda vsi dobro vemo, da bi bil Osama bin Laden po vsem tem - po vsem tem kaosu, po vseh teh žrtvah, po vseh teh stroških - preprosto premalo, ali bolje rečeno, če bi prijeli Osamo bin Ladna, bi bil to antiklimaks. Vsi bi namreč rekli: Oh, pa kaj! In zato je Bush Ameriki in svetu ponudil Osamo bin Ladna vseh Osam bin Ladnov - Kalida Šejka Mohameda. Prijeli so ga že davno, toda zdaj je vse priznal. Vse. Čisto vse. Vse, kar je mogoče priznati. Priznal je:

* da je osebno organiziral teroristični napad na Ameriko, da je bil torej 11. september njegovo delo, in to "od A do Z",

* da je osebno vodil tudi tisti prvi bombni napad na Svetovni trgovinski center, ki se je zgodil leta 1993,

* da je osebno organiziral teroristični napad na nočni klub na Baliju,

* da je osebno financiral teroristične napade v Turčiji (dve sinagogi, britanska banka, britanski konzulat),

* da je osebno obglavil Daniela Pearla, reporterja Wall Street Journala, ki je v Pakistanu raziskoval vzpon islamizma in džihadizma,

* da je osebno organiziral operacijo Richarda Reida, onega nesojenega "shoe bomberja",

* da je osebno pripravljal teroristične napade na ameriške ambasade, londonsko letališče Heathrow, newyorško borzo, Panamski kanal, Empire State Building, čikaški Sears Tower, londonski Big Ben, papeža Janeza Pavla II, Jimmyja Carterja, Billa Clintona in druge bivše ameriške predsednike.

Ni kaj, Kalid Šejk Mohamed je priznal vse. Za Osamo bin Ladna ni pustil nič. Zero. Priznal je več, kot bi bilo treba. Priznal je več, kot se je zgodilo. Hja, odgovornost je prevzel tudi za vse tisto, kar se sploh ni zgodilo. In seveda, povsem očitno je prevzel odgovornost tudi za tisto, s čimer ni imel nobene zveze. Turške oblasti so že davno ugotovile, da je bil mastermind terorističnih napadov v Turčiji sirski državljan Loa'i Mohammad Haj Bakr al-Saqa, ki je od al-Kajde do turških džihadistov spravil tudi 170.000 dolarjev, toda hej - za zahodne oči je Mohamed Mohamed, si je rekel Kalid Šejk Mohamed, in priznal. Priznal je tudi, da je osebno obglavil Daniela Pearla, pa četudi ga na sojenju morilcem Daniela Pearla ni bilo niti med osumljenci. Ha. Teoretik zarot je človek, ki ugotovi, da je vse povezano z vsem - Kalid Šejk Mohamed je sebe razglasil za povezavo. Za ultimativno povezavo. Za človeka, ki je povezan z vsem. Tudi z načrtovanjem atentata na papeža Janeza Pavla II, ki naj bi se odvrtel na Filipinih in ki ga je, kot vemo, pakiral Ramzi Yousef, mastermind onega prvega terorističnega napada na Svetovni trgovinski center, toda hej - če je Kalid Šejk Mohamed že ravno prevzel odgovornost za prvi teroristični napad na Svetovni trgovinski center, ni bilo nobenega razloga, da ne bi prevzel še odgovornosti za načrtovanje atentata na papeža Janeza Pavla II. Če bi ga v Guantanamu stiskali še nekaj mesecev, bi priznal tudi, da je ubil Johna Kennedyja, Roberta Kennedyja, Martina Lutherja Kinga, Salvadorja Allendeja in Janis Joplin. Kalid Šejk Mohamed je mašina za priznavanje zločinov. Ni mrtvega človeka, ki ga ne bi ubil Kalid Šejk Mohamed. Toda zanesljivo je ubil le eno osebo - Osamo bin Ladna. Zdaj, ko je vse priznal, je namreč bin Ladna butnil v senco. S svojim epskim, mamutskim priznanjem, ga je naredil nepomembnega, irelevantnega, nesmiselnega, nepotrebnega. Bin Ladnu je ukradel show. In to "od A do Z". Njegovo 26-stransko metapriznanje je zblojeni remix mitomanskega samopoveličevanja, showmanskega igračkanja z mediji, nedokončanih stavkov "vojne proti terorju" in izsiljenega ugajanja zasliševalcem. Razlog več, da mu ni nihče verjel. Ali bolje rečeno, ko so bušiji pompozno in senzacionalistično sporočili, da je Kalid Šejk Mohamed vse priznal, ni nihče trznil - niti Amerika niti svet. Že naslednji dan so vsi na to veliko "priznanje" pozabili. Kot da ga ni bilo. Toda vprašanje ni bilo, ali Kalid Šejk Mohamed ve, kaj govori, ampak - ali Bush ve, kaj govori? Ali Bush ve, o čem poje? To, da so bušiji na trg vrgli tako nekredibilno priznanje in tako nekredibilen produkt, namreč ni le šokantno, ampak tudi komično. Vsem je šlo na smeh. Še več: to, da so z resnim obrazom pomahali s tipom, ki si pripisuje zasluge za dejanja, s katerimi ni imel nič, je le še enkrat potrdilo, kako Busheva administracija podcenjuje ameriško in mednarodno javnost, ki za nemeček tudi zelo dobro ve, da so Kalida štiri leta premetavali po "luknjah", zasliševalnicah in mučilnicah CIE, da so ga imeli v Guantanamu, da ni imel pravice do odvetnika, da ni imel vpogleda v dokazni material in da je bil brez stika z zunanjim svetom. Bušiji so kredibilnost svojega iskanja pravice že davno ubili s svojimi "tajnimi zapori", black sites in zasliševalnicami, s svojimi "zasliševalnimi programi", s svojimi preiskavami, s svojimi "izrednimi transporti", s svojimi "kengurujskimi" vojaškimi komisijami, s svojim Abu Grajbom, s svojim Guantanamom, s svojim prezirom do Ženevske konvencije, s svojo avtorizacijo torture in s svojim recikliranjem stalinističnih "montiranih procesov". Kot je poročala tiskovna agencija Associated Press, Kalidu Šejku niso verjeli niti njegovi zasliševalci, ki so ga itak razglasili za "Forresta Gumpa islamskega terorizma". Saj veste, ker je bil povsod - ker je bil center vsega.

Zakaj so potem bušiji kljub temu tako pohiteli s Kalidovim megapriznanjem? Iz treh razlogov: prvič, da bi si dvignili ratinge, drugič, da prijetje Osame bin Ladna ne bi bilo več potrebno (hej, Kalid Šejk je bil pravi Osama bin Laden!), in tretjič, da bi legitimirali "vojno proti terorju", vključno z iraško vojno - glejte, dobili smo superterorista, ki je vse priznal! Če ne bi toliko vlagali v vojno, ne bi nikoli prišli do resnice o 11. septembru!

Toda ironično, za "Forresta Gumpa islamskega terorzma" ga niso razglasili šele zdaj, ampak že pred štirimi leti, ko so ga prijeli. Kalida Šejka so prijeli marca 2003, tik pred ameriško invazijo na Irak. Ali natančneje: prijeli so ga v času, ko so Bushu z vseh strani očitali, da preganja Sadama Huseina, namesto da bi preganjal dead-or-alive Osamo bin Ladna. Kar seveda pomeni, da je Bush na hitro potreboval kako veliko zmago v "vojni proti terorju". In glej, no, glej - takoj zatem so bušiji oznanili, da so na začetku marca v Pakistanu, pri Islamabadu, nedaleč od rezidence generala Parveza Mušarafa, v Rawalpindiju, kjer sta vrhovna štaba pakistanske tajne službe (ISI) in pakistanske vojske, prijeli Kalida Šejka Mohameda in obenem - že tedaj! - poudarili, da gre za največjo ribo al-Kajde, za njenega direktorja, za njeno srce, za njen motor, za njenega poslovodjo, "inženirja", "the Brain", "ključnega načrtovalca al-Kajde", za tipa, ki naj bi direktno vodil napad na Ameriko, za "Forresta Gumpa islamskega terorizma", za tipa, ki naj bi bil vojaško-finančno-logistični mastermind tega napada in arhitekt vseh ostalih sodobnih terorističnih napadov (Svetovni trgovinski center I, Bali, Daniel Pearl itd.). In seveda, v malce bolj drobnem tisku so poudarili, da gre za pakistanskega državljana, rojenega v Kuvajtu, za nekdanjega študenta na univerzi v Severni Karolini (Agricultural and Technical State University), za pompoznega playboya in žurerja (na fotki, ki so jo pošiljali okrog, je res malce potegnil na Johna Belushija), za povsem sekularnega kralja diskotek in fana bikink - za prvi sveder al-Kajde, ki se je skrival za množico lažnih imen in lažnih identitet.

Čudno, ne: bušiji so največjo ribo al-Kajde prijeli prav v trenutku, ko so potrebovali največjo ribo al-Kajde. Še več, v trenutku, ko so potrebovali bin Ladna, so prijeli tipa, za katerega so lahko rekli, da je večja riba od bin Ladna! Kar je bilo res čudno: prej so namreč za glavnega arhitekta napada na Ameriko razglašali Osamo bin Ladna. Še bolj čudno: ko so prijeli Ramzija bin al-Šiba, so prav tako rekli, da so prijeli glavnega arhitekta napada na Ameriko. Kaj zdaj - kdo je glavni arhitekt? In koliko glavnih arhitektov je imel 11. september? Glavni arhitekti so se množili z dnevnimi potrebami Busheve administracije: ko so bušijem ratingi padli, so vedno prijeli največjo ribo al-Kajde. In kasneje se je potem vedno izkazalo, da so hudo pretiravali in da riba sploh ni riba, ampak raca. In Kalid Šejk Mohamed je bil idealen za ribo: njegova identiteta je tako nedoločna in tako fluidna (ja, skrival se je pod tonami lažnih imen, lažnih identitet in lažnih obrazov), da je bilo po eni strani težko z gotovostjo reči, koga so de facto prijeli, po drugi strani pa ga je bilo zelo lahko priličiti katerikoli identiteti - hej, če je treba, bo pač glavni arhitekt!

In nikar ne pozabite, da je šlo za fantomskega človeka, ki je bil - če primerjate tedanje profile Busheve administracije - hkrati v Ameriki, Pakistanu in Kuvajtu! Ja, hkrati! Kako je lahko isti človek hkrati na treh mestih, ni jasno. Toda to ni še nič: kako je lahko isti človek hkrati mrtev in živ? Pazite: ko je pakistanska policija takoj po 11. septembru v Karačiju, v neki stavbi, v kateri naj bi se skrivali agenti al-Kajde, izvedla burno racijo, je prišlo do streljanja, med katerim sta umrla dva "osumljenca" - eden izmed njiju je bil po tedanjih poročilih Kalid Šejk Mohamed. In da bi bila mera polna in operacija prepričljiva, so mediji samo akcijo in Kalidovo smrt opisali zelo dramatično: Kalid naj bi s svojo umirajočo krvjo celo popisal stene! Normalno vprašanje bi se torej glasilo: kdo je umrl in kdo je živ? So se bušiji spet sklicevali na fikcijo? Na fabrikacijo? So aretacijo inscenirali? Odgovora nismo dobili, ker so Šejka takoj po aretaciji prepeljali na tajno pakistansko lokacijo, potem pa menda v afganistansko vojaško bazo Bagram, kjer so ga prepustili ameriškim zasliševalcem, priznani tehniki "stress and duress", ki odpira srca in ki jo od mučenja loči le terminologija. Da bi lažje prišli do resnice, so "aretirali" tudi Šejkova mladoletna sinova, 9-letnega Jusefa in 7-letnega Abeda, ter ju odpeljali na zaslišanje v Ameriko. Bush je vsemu temu navkljub radostno in himnično vzkliknil, da je aretacija Kalida Šejka Mohameda "fantastičen" dokaz, da je njegova "vojna proti terorju" na pravi poti.

Jasno je bilo le eno: ko bušiji potrebujejo zmago v "vojni proti terorju", jim pade z neba. Kar sama od sebe. In seveda - kot po naključju. Lahko smo si rekli le: ko bo šlo bušijem res za nohte, jim bo z neba padel Osama bin Laden! Pokazali bodo njegovo fotko, bombastično kriknili, evo, imamo ga, ter ga odpeljali na tajno lokacijo. Ob tem bodo lahko poudarili, da jih je do Osame bin Ladna pripeljal Šejk. No, Šejk jih je po štirih letih pripeljal le do Šejka. Kar pa ni naključje. Leta 2003 so bušiji poudarjali, da je Šejk forrest-gumpovski ringelšpil imen, obrazov in identitet, niso pa poudarjali, da je kariero začel kot tajni agent pakistanske tajne službe (ISI), da mu je to odpiralo manevrski prostor, da se je v osemdesetih v Afganistanu priključil mudžahedinskemu boju proti sovjetski okupaciji, da je tam spoznal Osamo bin Ladna, da je mudžahedinski boj financirala in logistično podpirala tudi CIA, da se je leta 1992 preselil v Bosno, kjer je bil mobilizator sil, ki jih je podpirala Amerika, in da se je potem preselil v Čečenijo, kjer je bil mobilizator sil, ki jih je Amerika tedaj, v devetdesetih, pred 11. septembrom, še podpirala. In če je delal za CIO, potem je vprašanje: kdaj je nehal delati za CIO? Če je sploh kdaj nehal delati za CIO? In če ni nehal delati za CIO, ali je CIO pred 11. septembrom opozoril, da se pripravlja teroristični napad na Ameriko? In če jo je opozoril, ali je bilo njegovo svarilo eno izmed tistih svaril, ki so se pred 11. septembrom izgubili v komukacijskem šumu med ameriškimi varnostno-obveščevalnimi službami?