"Nisem prepričan, da novih vojn ne bo."

Kosovsko vprašanje je zelo pomembno, vendar bo zanj še treba najti rešitev. Kadar predstavniki srbskih strank govorijo, da bi moralo Kosovo nujno ostati v mejah Srbije, je večina prepričana, da so to le sanje. Kaj menite o tem?

To je vtis, ki ga Zahod in tudi Srbija ustvarjata že leta: Kosovo je izgubljeno. To slišite od vsakega zahodnega politika, jaz pa se sprašujem - zakaj vendar se mešajo v stvari, ki jih ne razumejo. Bi sprejeli, če bi se tako razvijal položaj v njihovih državah? Kaj je gnalo Zahod, da je storil vse, da Kosovo ne bi bilo več del Srbije? Zakaj niso storili vsega, da bi Kosovo in Metohija kot del srbskega ozemlja imela svoj razvoj, upravo, administracijo, vse, tako rekoč vse, kar ima neodvisna država? Zakaj so odobravali terorizem? Zakaj se strinjajo z razpadom suverene države? Lahko je majhno državo postaviti pred izvršeno dejstvo in reči: kaj bi sploh radi! Še toliko bolj, ker se je po vsem svetu razširila laž, da so Srbi divji narod, ki zaseda tuja ozemlja, ki se je vojskoval in hotel zasesti Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, tako rekoč, kakor da bi bilo Kosovo kolonija, ki si prizadeva za neodvisnost, Srbija pa temu nasprotuje. Če smo že takšni divjaki, kako da nas nihče ne vpraša, ali se bomo borili za Kosovo in Metohijo; pohlevnega albanskega naroda pa se vsi bojijo. Vse je strah odziva Albancev na Kosovu in v Metohiji, zato govorijo: bi mar radi, da planejo in začnejo vstajo? Nihče jih ne bo oviral in Zahod se bo z njimi dogovoril o umiku svojih enot, Kforja in Unmika, da se ne bi komu kaj zgodilo. Prav vseeno jim je, kaj bo potem. Mi zgolj zahtevamo svoje državno ozemlje v mejah, znotraj katerih je Srbija država. Uničili so nam Jugoslavijo, nas ločili od Črne gore, in to s prevaro Evropske unije, z beograjskim sporazumom, s katerim sta Srbija in Črna gora ustanovili državo, v resnici pa je bil določen triletni rok, da se Črna gora odcepi. Zdaj nam jemljejo Kosovo in Metohijo. Povem vam, naslednja je Raška pokrajina, Novi Pazar, Tutin, Sjenica, naslednji sta vsaj dve občini na jugu Srbije, Preševo in Bujanovac, potem je na vrsti Vojvodina. Spet se vračamo k zgodbi o koncu predora ... Toda kje je ta konec? Ne, resnično ne vidimo konca vsega tega, zato nekdo v Srbiji mora reči: zdaj je dovolj. Prav zanima me, ali nas bo Zahod morebiti bombardiral, ker nočemo dati Kosova in Metohije. Vso zgodovino smo bili žrtve evropske civilizacije. In zdaj nas bi rada evropska civilizacija kar tako zavrgla, kot da nikoli nismo imeli nič z njo. Zahod ima voditelje, ki jih ne skrbi niti njihov lastni narod, kaj šele kak tuj. V Evropi so tri vrste držav, so članice EU, so kandidatke za članstvo in je Srbija. Zaradi tega sem ogorčen in v velikih dvomih glede evropskih interesov v Srbiji. Čeprav smo majhni, bomo deloma vendarle odločali o svoji prihodnosti. Ne pričakujte od nas, da bomo sprejeli kar vse in rekli: da, bili smo posiljeni, vendar smo uživali.

Praktično vprašanje: če bi Združeni narodi v Varnostnem svetu sprejeli nespremenjen predlog Marttija Ahtisaarija, kakšne dejavnosti načrtuje Srbska radikalna stranka?

To bo odvisno zgolj od odzivov Borisa Tadića in Vojislava Koštunice. Če se bomo odzvali enotno, če bomo povedali, da tega ne sprejmemo in da se bomo pripravljali, da nekega dne dobimo Kosovo in Metohijo nazaj; če se ne bomo strinjali s sočasnim članstvom Kosova in Metohije ter Srbije v kateri koli drugi organizaciji; če se bosta omenjena odločila, da z državami, ki bodo priznale Kosovo in Metohijo, vzpostavimo odnose samo na ravni kurtoazije, potem bomo delovali enotno. Če pa bosta to zavrnila, potem bomo delovali proti njima. Proti Tadiću in Koštunici. Z ljudsko vstajo.

Če boste dosegli enotno stališče treh najmočnejših strank, kaj bo to dejansko pomenilo? Kaj pričakujete, da bo to dejansko povzročilo?

Dejansko bomo prekinili diplomatske odnose z državami, ki bodo priznale Kosovo in Metohijo. Ob tem bomo zelo šibki, to vem. Toda to bi pomenilo, da bi nas Rusija popolnoma prepustila zahodni civilizaciji, o čemer pa nisem čisto prepričan. Zato mislim, da se Varnostni svet ZN ne bo odločil za kaj takega. Seveda govoriva hipotetično. Če bi bilo tako, bi skušali vzpostaviti mir in sodelovanje, mislim, da bi se ob tem, da nam svet jemlje Kosovo in Metohijo, celo nehali prepirati o banalnih stvareh.

Stranka, ki jo zastopate, je na volitvah dobila približno tretjino glasov. Glede na to, da ste namestnik predsednika stranke, v resnici pa ta hip dejanski vodja stranke, in predsednik parlamenta, katera so po vašem mnenju danes ključna vprašanja v Srbiji?

Srbija je čudna država. Pod vplivom zahodne demokracije, vendar na način, ki ga ni mogoče imenovati demokratičen. Zaradi tega je SRS najmočnejša politična stranka, vendar ni na oblasti, ker druge politične stranke, ki so pod pritiskom zahodnega prepričanja, ne smejo sestaviti koalicije s SRS, z najmočnejšo politično stranko. Pri tem se najbolj čuti vpliv EU in ZDA, ki pa se tu ne vedejo tako in ne razvijajo takšnega tipa demokracije, kakršen je zaželen v njihovih državah. To lahko na kratko pojasnim. Nimamo sodišč, nimamo ljudske skupščine, nimamo konstituirane vlade, vsak vlada v mejah svojih želja, ne na podlagi omejitev, ki jih postavlja ustava ali zakoni. Zahod nima nič proti temu. Na Zahodu nas predstavljajo kot ljudi, ki so pripravljeni Srbijo pahniti v vojne, v osamo, v sankcije. Toda če pogledate, kako se razmere razvijajo, se vsi trudijo, da bi bili podobni SRS. Da bi ustvarili vtis, da bi naredili vse, kar želi narediti SRS, le da Srbija zaradi tega ne bi bila kaznovana, da bi bilo Srbiji to dovoljeno. Na primer Vojislav Koštunica sploh ne razmišlja o neodvisnosti Kosova in Metohije, Boris Tadić pa pravi, da se mu to zdi nesprejemljivo, samo za SRS pravijo, da bi se borila za Kosovo. Mi si želimo podpore Ruske federacije, to je res in po tem se razlikujemo od drugih političnih strank. Mislim, da je bila največja napaka Srbije, da je leta 2000 obrnila hrbet Ruski federaciji in Kitajski, Indiji in arabskemu svetu ter nasploh gibanju neuvrščenih in da je popolnoma sprejela pogoje in ultimate EU, ki pa ji še vedno niso prinesli nič dobrega, saj zanje nisem prepričan, da bodo sploh kdaj prinesli kaj dobrega.

Smo stranka ponosnih in poštenih ljudi. To vam bo povedal vsak človek v Srbiji, celo politiki v trenutkih iskrenosti. Smo izreden koalicijski partner, dogovori z nami so trajni, večni. Hkrati pa smo za druge nesprejemljivi, ker vztrajamo pri boju za razvoj Srbije, vendar s pomočjo in sodelovanjem vsega sveta, ne z opiranjem izključno na zahodno civilizacijo. Zdaj se tudi drugi iščejo v vsem tem, z nami ne smejo, kot eni izmed mnogih pa ne morejo. To ustvarja politično krizo v Srbiji. EU pravi, da moramo priti skupaj, potem pa nam prepusti, naj se sami odločimo, kako bomo to uresničili. Takrat pridejo na plan tudi nizke strasti, do izraza pride nečimrnost, začnejo se razglabljanja o tem, kdo je kriminalec in kdo ne. Ves ta čas je SRS počasi povečevala število glasov in kmalu bo stranka imela dovolj poslancev, da bo sama oblikovala vlado. Vrat pred EU nismo nikoli zapirali. Toda če nam bo EU vzela Kosovo in Metohijo in če bo takrat na oblasti SRS, EU ne bo treba prekiniti pogajanj z nami, ker bomo mi prekinili vsakršne pogovore o vstopu v EU. Če bo EU vztrajala pri tem, da moramo pred vstopom vanjo sprejeti neodvisnost Kosova in Metohije, pogajanj z njo ne potrebujemo več. Ponosen sem, ker pripadam evropski civilizaciji, toda pripadam tudi balkanski civilizaciji. Evropska civilizacija pa izvira iz balkanske.

Kako definirate ali razumete demokracijo, kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni za vzpostavitev demokracije v Srbiji?

Imamo izvozni tip demokracije - zahodnoevropski izvozni tip demokracije. Od leta 2000 smo pod velikim vplivom Zahoda, saj so že sedem let na oblasti prozahodne, sebe imenuje proevropske sile in demokratični blok, dejansko pa so to prozahodne sile. Moje razumevanje demokracije je univerzalno, popolno, totalno in ni opravičila za kakršno koli nedemokratično potezo. Zdaj v Srbiji vlada tip demokracije, v kateri je tistim, ki jih je Zahod označil za demokrate, dovoljeno tudi nedemokratično vedenje. Z izgovorom, da so radikali slabši in da jim je vsekakor treba preprečiti, da bi prišli na oblast. Vsi podatki, ki jih imate o radikalih, prihajajo od naših političnih nasprotnikov. Po mnenju Zahoda smo hujši od vseh drugih, ne glede na to, kaj ti storijo.

Srbija in druge države na tem območju so države tranzicije. Kaj menite, kako se je mogoče spoprijeti s preteklostjo? Očitno so se krivice dogajale na vseh straneh. Na splošno se zdi, da je narobe, če skušamo preteklost ignorirati. Kakšen je vaš odgovor na to?

Če hočete razčistiti s preteklostjo, morate vedeti, kaj vas čaka v prihodnosti. V Srbiji se dogaja marsikaj, pri tem pa sploh ne vemo, kako dolgo je obdobje tranzicije, kdaj se bo to končalo, kdaj se bo reklo: stop, tranzicija je končana, zdaj ste normalna država. Da, preživeli smo hude vojne in ves ta čas so samo nas obtoževali, da smo krivi zanje. Vsi drugi so se borili proti Srbiji, proti nedemokraciji. Če je šlo za Srbijo, je bilo dovoljeno razkosavanje SFRJ, delitev srbskega naroda po republikah, ki so postale države, dovoljena je bila ločitev Srbije in Črne gore, razkosavanje Srbije, da bi Kosovo postalo država. Vse z izgovorom tranzicije in z grožnjo, da bi lahko bili obsojeni za hude zločine, ki smo jih storili samo Srbi. To je učinkovalo nekaj let, toda nekemu narodu ne morete v nedogled groziti, da bo vedno odgovoren za nekaj, kar so storili njegovi predniki. V Srbiji se je že pojavil odpor, ljudje se zgražajo nad obtožbami Zahoda, da smo ravno mi najhujši. Vse večji je odmik, vse bolj se Srbi oddaljujejo od tega, kar z nami počne Zahodna Evropa. To ni oddaljevanje od evropskih vrednot, evropske vrednote spoštujemo, vendar zahtevamo, da tudi nas vsaj malo spoštujejo. Priča smo temu, da so vsi dobili države. Da so te države v EU ali na poti vanjo. Da so v Haagu samo Srbi, izbrani Srbi, politiki, vojaki, policisti, obtoženi za najhujše zločine. Da iz muslimanskega in hrvaškega korpusa ni bil obtožen nihče pomembnejši. Vse več ljudem je jasno, da EU Srbiji ne želi dobro.

Med stare sanje sodijo tudi sanje o veliki Srbiji. Je po vašem ideja velike Srbije še živa?

Uporaba besedne zveze velika Srbija v negativnem pomeni prihaja z Zahoda. Zakaj ni bila obsojena Slovenija, ki je uresničila svoje sanje o veliki Sloveniji, Hrvaška, ki je uresničila sanje o veliki Hrvaški, Makedonija, ki je uresničila svoje sanje o veliki Makedoniji, Črna gora, ki je uresničila sanje o državnosti? Koncept velike Srbije je bil Srbiji z londonskim sporazumom ponujen leta 1915. Ko so se na Balkanu določale nove meje, je bila Srbiji ponujena črta Karlobag-Ogulin-Karlovac-Virovitica za zahodno mejo. Srbski kralj je to odklonil, ker je želel, da bi bili v sestavu skupne države tudi zahodni deli Hrvaške in Slovenija. Takrat so se začele srbske težave in travme. Ta država ni nikoli funkcionirala, do druge svetovne vojne ni dobro delovala, v drugi svetovni vojni pa so prišle na plan najnižje strasti. Velika Srbija bo ostala večni sen in ideologija SRS. Nikoli ne bomo začeli vojne za uresničitev te ideje, vendar pa nisem prepričan, da novih vojn ne bo.