30. 5. 2007 | Mladina 21 | Družba
Avguštin veliki
Les enfants de Don Quichotte, organizacija, ki skrbi za pariške brezdomce
Avguštinovi brezdomci so ob božiču zasedli kanal svetega Martina v Parizu
© Robert Botteri
Kratica SDF (sans-domicile-fixe, brez stalnega bivališča) je v francoščini sopomenka za skrajno revščino. Esdeef je človek, ki nima kje bivati, ki torej spi na ulici, v trgovskem središču, podzemni železnici ali na železniški postaji, parkirišču, v zapuščenem vagonu, čolnu, na gradbišču, skratka v prostoru, ki sicer ni namenjen prebivanju. Besedna zveza se je pojavila konec 19. stoletja v policijskih registrih, v začetku 90. let prejšnjega stoletja pa so jo začeli množično uporabljati mediji, politika in ljudje nasploh. V najožjem pomenu označuje človeka, ki nima na voljo pokritega prostora, kamor bi se zatekel pred vremenskimi vplivi; ta izraz je nadomestil prej zakoreninjeno oznako clochard, klošar (v pogovornem jeziku Francozi zanj radi uporabljajo besedo clodo), saj naj bi si ta folklorna figura urbane krajine svoj položaj izbrala sama, brezdomec pa naj bi bil žrtev hitrega gospodarskega in socialnega razvoja. Cecile Brousse z Nacionalnega inštituta za statistiko in ekonomske študije (INSEE) v študiji o definiciji brezdomstva ugotavlja, da ta položaj definira kombinacija dveh meril: vrsta prebivališča, ki je morfološko merilo, in status prebivalca, ki je pravno merilo. Brezdomec tako ni nekdo, ki sicer nima svojega bivališča in trenutno biva pri prijateljih ali v hotelu, vsekakor pa je brezdomka ženska, ki prebiva v materinskem domu, oziroma kdorkoli, ki je na izbrani dan preteklo noč prenočil na ulici ali v enem od centrov za socialno pomoč. Takih oseb naj bi bilo po nekaterih podatkih leta 2005 v Franciji okrog 90 tisoč (od tega kar 19 tisoč otrok), število pa naj bi zadnja leta naglo naraščalo. Prav tako naj bi v Franciji živelo več kot 3 milijone ljudi, ki prebivajo v neprimernih bivališčih, skupno pa kar 7 milijonov ljudi na pragu revščine, torej z manj kot 700 evri mesečnih prihodkov, in prav ti lahko, če gre kaj narobe, v nekaj dneh končajo na ulici. Tako večina esdeefov pristane na ulici zaradi izgube dela, občutnega povišanja najemnine za stanovanje, bolezni, mladi pa, ker ne najdejo dela, izgubijo stik z družinskim okoljem in s tem kakršno koli možnost za dostojno življenje. S tem okoljem so močno povezani tudi alkoholizem in neurejene družinske razmere v otroštvu, saj analize kažejo, da je med brezdomci kar 23 odstotkov takšnih, ki so bili v mladosti v rejništvu, nasproti nacionalnemu povprečju, ki je en odstotek otrok, odraščajočih v rejniških družinah. Povprečna življenjska doba brezdomcev je 48 let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
