12. 7. 2007 | Mladina 27 | Družba
Gverilski ugrabitelji
Političarka Ingrid Betancourt je že pet let ujetnica marksistične organizacije farkov v kolumbijskih gozdovih
"Gospoda generali, Ingrid Betancourt in tri Američane bomo osvobodili z vojaško silo!" je na slovesnosti, ki so se je udeležili visoki predstavniki vojske in policije, odločno dejal kolumbijski predsednik Alvaro Uribe Velez in s tem povzročil obup družine zajete Ingrid in odločno nestrinjanje francoskega zunanjega ministra in predsednika Sarkozyja, ki je na dan zmage na volitvah obljubil, da domovina ne bo zapustila nobenega svojega državljana, tudi Ingrid Betancourt ne. Le dan po imenovanju je res govoril s kolumbijskim kolegom in ga prosil, naj stori vse, kar more, da bi se ta francosko-kolumbijska državljanka vrnila iz ujetništva, kjer jo že več kot pet let zadržujejo farki, pripadniki uporniške marksistične gverile FARC-EP (Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia - Ejercito del Pueblo, Kolumbijskih revolucionarnih oboroženih sil - ljudske vojske). Hči Ingrid Betancourt, Melanie Delloye - Betancourt, je po tem, ko jo je skupaj z bratom Lorenzom in očetom drugi dan mandata v Elizeju sprejel Sarkozy, za medije dejala, da se Uribe norčuje iz francoskega predsednika, saj je ta v pogovoru z njim posebej poudaril pomembnost pogajanj in ga skušal odvrniti od poskusa rešitve s silo, ker bi bile posledice take odločitve za talce verjetno usodne. Tudi drugi mož Betancourtove, Juan Carlos Lecompte, je prek agencije France Press Uribeja prosil, naj nikakor ne ukaže uporabe sile, saj bi farki tedaj zagotovo pobili več talcev. Za razplet drame s pogajanji sta se zavzeli tudi švicarska in španska vlada, ki sta leta 2005 skupaj s Francijo že predlagali pogajanja v jugozahodni Kolumbiji, kjer naj bi nastalo 480 kvadratnih kilometrov veliko demilitarizirano območje, ki bi rabilo kot koridor za izmenjavo talcev z zaprtimi gverilci. A Uribe, čigar očeta so tudi ubili farki, je tokrat videti odločnejši kot prej; že nekajkrat je namreč zagotovil, da bo farsi z uporniki naredil konec. Tudi ton vodje kolumbijske diplomacije Fernanda Arauja, ki je v ujetništvu preživel polnih šest let in mu je uspelo pobegniti, je nenadoma trši. Doslej je bilo videti, kot da oblast omahuje med pogajanji z gverilo in vojaško ofenzivo brez poprejšnjega dialoga. Uribe meni, da farki pravzaprav niso pripravljeni na sporazum, zato jim bo po njegovem prej ali slej treba napovedati bliskovito, a totalno vojno. "Ne bo igric z banditi iz FARC-a, niti ne bo demilitariziranega območja," zatrjuje. Da napadi na tabore skupine FARC res niso najboljša rešitev se je izkazalo konec junija, ko je bilo v kolumbijskih gozdovih ubitih 11 regionalnih poslancev, ki jih je skupina FARC zadrževala kot talce. Še vedno ni jasno, ali so jih pobili ugrabitelji, ali so umrli v navzkrižnem ognju med vladno vojsko in uporniki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
