Maščevanje dvojčkov

Leta 2005, se pravi leto po sprejemu Poljske med članice Evropske skupnosti, sta na Poljskem zavladala Pravo in pravičnost v obliki skrajno konservativne politične stranke, ki jo utelešata Lech Kaczynski, nekdanji svetovalec v kabinetu predsednika Lecha Walese, župan Varšave v letih od 2002 do 2005 in sedanji poljski predsednik, ter Jaroslaw Kaczynski, poljski predsednik vlade in vodja stranke Pravo in pravičnost, ki sta jo z bratom Lechom ustanovila junija 2001. Enojajčna dvojčka Lech in Jaroslaw Kaczynski sta tudi arhitekta koalicije, ki jo poleg Prava in pravičnosti sestavljata še ultra populistična Samoobramba pod vodstvom Andrzeja Lepperja, podpredsednika vlade in kmetijskega ministra, ter radikalno desna Liga poljskih družin, ki jo vodi Roman Giertych, vnet zagovornik prokreacionistične teorije, znan po svojih ekstremnih stališčih glede homoseksualnosti, splava, nemške manjšine, judovske skupnosti in skupne evropske politike. Imenovanje Giertycha na mesto ministra za šolstvo je pričakovano izzvalo ostre proteste že naslednji dan, ko se je pred stavbo ministrstva zbralo več kot sto pretežno levo usmerjenih protestnikov, mesec kasneje pa je že 140.000 Poljakov podpisalo peticijo za zamenjavo Giertycha na čelu tako pomembnega resorja.

Dvojčka Kaczynski, rojena 18. junija 1949 v Varšavi, pod krinko nacionalnih interesov državo kljubovalno spreminjata v družinsko podjetje oziroma testni poligon za uveljavljanje ultra reakcionarnih idej in domislic, med katerimi je ob koncu lanskega leta širše odmevala pobuda 46 poslancev, ki so sestavili deklaracijo za utrjevanje v veri in upanju na božjo naklonjenost. Te naj bi bil poljski narod deležen v večji meri, če bi Jezusa Kristusa, “kralja kraljev in gospoda nad gospodi”, razglasili za kralja Poljske. Skupina poslancev je izhajala iz predpostavke, da Evropo ogrožata sekularizem in razkrajanje moralnih vrednot, na kar ubrano opozarjajo tudi tamkajšnji visoki cerkveni dostojanstveniki, vendar pa je bila zamisel o Jezusu kot uradnem poljskem kralju preveč absurdna celo za večino uglednih nadškofov, ki so opozorili poslance, naj se raje posvečajo obveznostim, ki jim jih nalaga ustava, verske zadeve pa naj prepustijo cerkvi in za to dejavnost pristojnim ustanovam. Giertych in Liga poljskih družin sta nedavno znova šokirala z zahtevo, da se iz učnih načrtov in seznamov obveznega čtiva postopoma črta `nedomoljubne' klasike, kot so denimo Goethe, Dostojevski in Joseph Conrad, ter nekatere domače `anonimneže', med katerimi najdemo tudi Witolda Gombrowicza in Gustawa Herlinga-Grudzinskega. Namesto njihovega `nepomembnega' pisanja naj bi na sezname uvrstili dela Janeza Pavla II. in Henryka Sienkiewicza, s poudarkom na njegovem zgodovinskem romanu Quo Vadis, ki opisuje trpljenje kristjanov pod rimskim tiranom Neronom. Liga poljskih družin je tudi prva jurišala na domnevno nemoralen spot za promocijo evropskega filma, sestavljen iz kakih dvajsetih ljubezenskih prizorov - vključno z lezbičnim in homoseksualnim - napaberkovanih po evropskih filmskih uspešnicah, ki se konča s sloganom: “Let's come together.” Ironično, dvojčka Kaczynski se morata za svojo medijsko prepoznavnost v prvi vrsti zahvaliti prav filmu. Leta 1963 sta namreč kot Jacek in Placek nastopila v poljski klasiki Jana Batoryja O paru, ki je ukradel mesec, ki velja za enega najboljših poljskih filmov vseh časov, česar dvojčka med svojo predvolilno kampanjo nista pozabila obesiti na veliki zvon.

Sproščena lustracija

Če natančneje pogledamo poljsko reševanje iz spon enoumnega komunizma, bomo videli, da trenutna družbeno politična situacija v podjetju bratov Kaczynski močno spominja na tako imenovano sproščeno klimo, ki preveva Slovenijo. S to razliko, da so Poljaki v procesu političnega uravnotežanja že dosegli svojevrsten koalicijski optimum - se pravi ideološko kompatibilnost med predsednikom in premierom, ki je tako popolna, da se odraža tudi navzven, - medtem ko si slovenski predsednik vlade za kaj takega šele prizadeva. In to z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ne glede na kolateralno škodo. Mimogrede, če mislite, da ločite gospoda Lecha od gospoda Jaroslawa, lahko vašo sposobnost opazovanja preverite z enostavno igrico `Razlikuješ brata Kaczynski?' s katero se na spletnem naslovu http://www.cda.pl/gry-online/3/kaczki.php kratkočasi poljsko volilno telo. Dvojčka se menda razlikujeta samo po pigmentnih znamenjih na obrazu, na državnih sprejemih pa naj bi se dalo Jaroslawa od Lecha ločiti tudi po sledovih mačje dlake na obleki, piše opozicijski tisk. Jaroslaw Kaczynski je namreč samski in živi z mamo ter njeno mačko, ki ji je nek anonimnež po pošti že grozil s smrtjo, v pismu pa je priložil še naboja za mamo Jadwigo in sina Jaroslawa. Poljski novinarski kolegi ne pozabijo cinično pripomniti, da se je v zadnjem letu občutno povečalo število vicev z Lechom in Jaroslawom v glavnih vlogah (ki so še najbolj podobni našim o Mujotu in Hasotu oziroma o Marjanu in Janezu), hkrati pa se je zmanjšalo število tistih Poljakov, ki naj bi se jim smejali. Ne zato, ker jih ne bi razumeli, marveč zato, ker je takorekoč vse v zvezi z dvojčkoma Kaczynski res. Obilo materiala na to temo prinašata spletni strani http://polishjokes.wordpress.com (“poljski vici, ki so slučajno resnični”) in http://polishpolitics.com, kjer med drugim odštevajo dneve do konca predsedovanja Lecha Kaczynskega. Z malce sreče pa na spletu staknete tudi posnetek Jaroslawa Kaczynskega, kako na kongresu stranke Pravo in pravičnost 3. junija 2006 prepeva poljsko himno, pri čemer je tudi naključnemu opazovalcu jasno, da ne pozna ne melodije ne besedila, na kar se je polovica javnosti odzvala z ogorčenjem, druga polovica pa s smehom.

Poljska je, tako kot Slovenija, polnopravna članica EU postala leta 2004. Poljska si je za vstop v EU naravnost fanatično prizadevala, kar pa v luči zadnjih dogodkov, se pravi pri trmoglavem zagovarjanju nacionalnih interesov, ignoriranju skupnih evropskih načel, večkratnih grožnjah z vetom in posledičnem krhanju odnosov s sosednjo Nemčijo, deluje precej neresno in nekonstruktivno. Odnosi med Berlinom in Varšavo so znova zašli v slepo ulico zaradi naslovnice poljskega tednika Wprost s fotomontažo razgaljene Angele Merkel, ki kot 'evropska mačeha' doji znamenita poljska dvojčka, članek, ki Nemčijo obtožuje neokolonializma do vzhodnih sosed, pa kritizira nemško vlogo pri pogajanjih o evropski pogodbi, na katerih je Poljska zase zahtevala spremembo glasovalnega sistema in grozila z blokado dogovora, dokler Varšavi niso bile v kompromisnem sporazumu priznane precejšnje koncesije. Poljska je že lani z vetom preprečila podpis evropskega partnerskega sporazuma z Rusijo, ker je ta prepovedala uvoz poljskega domnevno oporečnega mesa. “Država ne izpolnjuje svojih obveznosti. Zaradi tega jo je treba očistiti in obnoviti,” je po predsedniški zaprisegi dejal Lech Kaczynski in obljubil, da bo izpolnil pričakovanja volivcev po novem začetku, ki si ga sam predstavlja kot stopnjevanje paranoje do sosednjih držav, posebej Nemčije ter Rusije, ki naj bi v skladu s prepričanji vladajoče koalicije skušala ponovno zgraditi imperij v mejah nekdanje Sovjetske zveze in ga razširiti na celotno vzhodno Evropo.

Strah pred demokracijo

Skratka, EU je Varšavi znova dala vedeti, da bo, če bo le dovolj trmasta in vztrajna, vedno dosegla svoje, takšno popuščanje pa je glede na dejstvo, da v Varšavi trenutno deluje ena najbolj konservativnih koalicij, ki zagovarja nekatera ekstremno desničarska stališča, lahko precej zaskrbljujoče. Lech Kaczynski je denimo že večkrat poudaril, da je pravo brez smrtne kazni neučinkovito, in po njegovem bi morali v Evropi o tem ponovno razpravljati. Vladajoča poljska dvojčka sta revizijo kazenskega zakonika, ki naj bi vključeval tudi smrtno kazen, predlagala že leta 2004, a s svojimi nazadnjaškimi idejami v letu vstopanja Poljske v EU nista uspela pridobiti javnosti. Nedeljeno podporo za smrtno kazen sta dobila pri koalicijski partnerki kleronacionalistični Ligi poljskih družin, ki želi v ustavo zapisati popolno prepoved splava in pri tem črtati vse izjeme, od žrtev posilstva in incesta do primerov, v katerih bi bilo zaradi zdravstvenih zapletov ogroženo življenje matere ali otroka. Mimogrede, leta 2005 so v poljskih zdravstvenih ustanovah opravili samo 225 legalnih splavov, ilegalnih pa je bilo po neuradnih podatkih več kot 200.000. Za splav, ki je od leta 1993 prepovedan, se večinoma odločajo manj premožne in mlade ženske, cena posega pa znaša približno 600 evrov ali povprečno mesečno plačo na Poljskem

Druga prioritetna naloga vladajoče koalicije je počistiti s komunisti in homoseksualci na Poljskem. Skratka, če hoče Poljska doseči moralno prenovo, mora ad absurdum preganjati komunizem. Stvari so šle tako daleč, da se je moral pred lustracijsko inkvizicijo za svojega nekdanjega neizprosnega političnega nasprotnika zavzeti celo nobelovec Lech Walesa, ki je dvojčkoma očital, da več uničita kot ustvarita in ljudi nenehno sumničita vpletenosti v raznorazne zarote s ciljem povzročanja politične krize, ki bi Poljsko vrnila v roke klik.

Liga poljskih družin je v spregi z ministrstvom za zdravje in policijo začela sestavljati sezname homoseksualcev, bojda zato, da bi lahko pomagali tistim, ki dvomijo o svoji spolni usmerjenosti, neuradno pa zato, da bi jih izolirali iz družbe in jim preprečili dostop do vzgojno izobraževalnih ustanov, kjer bi lahko propagirali svojo nemoralno opredelitev. O razsežnostih poljske homofobije je veliko povedal škandal s telebajskom Tinkijem Binkijem, v katerem je zaradi njegove domnevno ženske torbice varuhinja pravic otrok Ewa Sowinska prepoznala homoseksualno propagando, ki naj bi vplivala na prebujanje istospolnih čustev med poljskimi otroki. Prepoved predvajanja Telebajskov ni dobila zelene luči, ideja o popisovanju homoseksualcev pa ostaja. V poljskem parlamentu se ogrevajo še za predlog zakona, ki bi ženskam prepovedal nošenje mini kril in izzivalno oblačenje nasploh, s čimer naj bi se zmanjšala poulična prostitucija, ter zakona, ki bi zahteval kazensko odgovornost od vseh distributerjev pornografije, vključno s prodajalci v kioskih.

Koalicija zlovoljnih

Poljska in Slovenija sta v EU vstopili hkrati. Tri leta kasneje so se takorekoč hkrati oglasili predsednik Slovenije Janez Drnovšek in prejšnja predsednika Poljske Lech Walesa in Aleksander Kwasniewski, da bi izrazili skrb nad usodo demokracije v svojih državah. “Žalostno je, da moram predvsem jaz govoriti o tem, da je preveč ljudi dejansko zastrašenih," je v pogovoru za nacionalno televizijo povedal Drnovšek, Walesa (poljska dvojčka je okarakteriziral kot škodljiva, polna kompleksov ter brez smisla za humor) in Kwasniewski pa sta v skupni izjavi izrazila zaskrbljenost, ker konservativna vlada premiera Jaroslawa Kaczynskega krši zasebnost in dostojanstvo poljskih državljanov ter ravna v nasprotju z evropskimi standardi.

Da je največja bolezen koalicije tisto, kar očita prejšnjemu skorumpiranemu režimu in svojim političnim nasprotnikom, se je izkazalo lansko jesen, ko si je poljska javnost lahko ogledala posnetke skrite kamere, ki prikazuje dva visoka člana vlade Jaroslawa Kaczynskega med političnim barantanjem. V zameno za podporo vladi sta poslanki ponujala vpliven položaj na kmetijskem ministrstvu in izvolitev na prihajajočih lokalnih volitvah, kar je med Poljaki izzvalo revolt in zahteve po takojšnjem odstopu vlade. Predstavniki vlade so začeli javnost bombardirati z izgovori, ki jih v slovenskem okolju prav tako najbolje obvlada predsednik vlade, in sicer da gre za zaroto in podtikanja sil kontinuitete, ki želijo znova vzpostaviti totalitaristični red. Koalicija dvojčkov Kacyznski je kljub temu na lokalnih volitvah ob koncu leta 2006 doživela prvi boleč poraz in izgubila večino v velikih mestih, kjer je zmagala opozicija. Pravi potres, ki je močno zamajal celotno nadgradnjo, pa se je zgodil minuli teden, ko si je zloglasni Radio Marija privoščil nov antisemitski izpad in vanj vpletel predsednika Lecha Kaczynskega. Kontroverzni pater Tadeusz Rydzyk, ustanovitelj Radia Marija, ki je od samega začetka podpiral politično kariero poljskih dvojčkov, je Lecha javno obtožil podrejanja interesom judovskega lobija, to pa zato, ker zagovarja zakonski predlog o vrnitvi lastnine v skupni vrednosti 65 milijonov dolarjev judovski skupnosti na Poljskem. Rydzyk je prepričan, da gre za last Poljakov, zato je predsednika ozmerjal s prevarantom, ki se požvižga na nacionalne in katoliške interese, njegovo soprogo, ki podpira omilitev skrajno restriktivne zakonodaje v zvezi s splavom, pa je označil za čarovnico, ki bi se morala prva odločiti za evtanazijo. Brata Kaczynski se na stališča Radia Marija nista odzvala, reagiral pa je državni tožilec, ki je napovedal preiskavo zaradi žalitve predsednika. Ne glede na rezultate preiskave pa je že zdaj mogoče zaključiti, da je šla ljubezen med bratoma Kaczynski in Radiem Marija v franže.

Le dan za tem so se znova skrhali odnosi med premierom Kaczynskim in kmetijskim ministrom Andrzejem Lepperjem iz koalicijske partnerice Samoobramba. In tokrat so se skrhali za zmeraj, saj je premier zaradi domnevnih povezav z nepremičninsko korupcijsko afero po hitrem postopku odstavil ministra za kmetijstvo, koalicija pa se je znašla tik pred razpadom. Če bo Lepper uresničil svoje grožnje o izstopu stranke iz koalicijskih vrst, ostaneta predsedniku vlade samo dve možnosti: oblikovanje manjšinske vlade, ki bi bila hudo kratke sape, ali pa razpis predčasnih volitev, ki jih po zadnjih raziskavah podpira skoraj 70 odstotkov anketiranih. V času, ko nastaja ta tekst, še ni jasno, ali je Lepper mislil resno ali pa samo izsiljuje. Olja na ogenj je prilil tudi časnik Dziennik, ki je v sredo poročal, da naj bi dokumente, povezane s korupcijsko afero, ki je odnesla minista Lepperja, ponaredile državne protikorupcijske oblasti, in to z vedenjem premiera Jaroslawa Kaczynskega. Sicer pa je vlado premiera Kaczynskega že pred izbruhom obeh afer podpiralo samo 22 odstotkov Poljakov in samo 16 odstokov jih je bilo mnenja, da sedaj živijo bolje, kot so v obdobju prejšnje vlade. Podpora stranki Liga poljskih družin je denimo medtem padla krepko pod 5 odstotkov, ki zagotavljajo sedeže v parlamentu.

Brata Kaczynski verjetno že kličeta Boga in sprašujeta, s čim sta se mu zamerila. Toda Bog s tem nima nič. Vsaka revolucija, tudi lustracijska, na koncu vedno požre svoje otroke in najbolj ji grejo v slast tisti, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili.

povezava

povezava