Janševa verodostojnost

Nja-nja-nja-nja-nja-nja! Mi ga pa imamo, vi pa ne! Devetnajsti mednarodni kongres biblicistov namreč, ki je prvič v zgodovini potekal na slovanskih tleh. Nja-nja-nja-nja-nja-nja! Ukrajinci, Slovaki in zlasti Poljaki ste luzerji, k se lohk slikate! Nič vam nista pomagala mati Marija ne blaženi papež iz Wadowic - mi smo taglavni v peskovniku! Yeeeees!

O, radost! O, Oda radosti! Seveda se je med slovesno otvoritvijo kongresa na Pogačarjevem trgu iz grl združenih orkestrov in ne-povsem-dunajskih dečkov orila tudi ta. Če ne bi zamlada na lastna ušesa preverila, ne bi verjela, da je Beethoven poleg Devete simfonije napisal tudi Prvo, Drugo in tako naprej, ko pa nas spričo lizunstva Evropi in kroničnega pomanjkanja razgledanosti ter domišljije tako rekoč še na gasilskih veselicah posiljujejo zgolj z radostjo. Je pa res, da bi bila, denimo, Eroica komajda primerna za tako proslavo, saj jo je Beethoven posvetil tiranu, nato pa razočaran nad njim posvetilo prečrtal ... V nedeljo je bilo na Pogačarjevem trgu med častnimi gosti mnogo takih, nad katerimi smo razočarani.

A da ne bo pomote: proti bibliji nimam prav nič. Če me spomin ne vara, sem jo že pred kakimi sedmimi leti, ko sva se z Matejem Bogatajem v Cankarjevem domu šla nekakšen alternativen Beremo z Manco, uvrstila med deset del, ki bi jih kot brodolomka vzela s sabo na samotni otok. Pri tej odločitvi ostajam; in Matej se je že takrat strinjal z mano, da se nekatere svetopisemske knjige berejo kot grozljivka tipa splatter. Tudi proti preučevanju biblije nimam prav nič. Znanost se pač mora razvijati, če se že religija noče, in "ljubljanski kongres" bi zagotovo lahko rekel kaj tehtnega o literarnih vidikih tega heterogenega dela, o niansah sloga različnih avtorjev, ki so bojda vsi Bog, na primer, ali o (ne)prepričljivosti protagonistov (konvertit Pavel mi je s svojo mizoginostjo, omalovaževanjem otroškega načina razmišljanja in nestrpnostjo do tujcev že od nekdaj šel strašno na živce, pa tudi jahal je kot kakšna punčka); a na žalost so se udeleženci kongresa odločili, da se bodo raje posvetili verodostojnosti Svetega pisma. Z vnaprejšnjim namenom, da jo dokažejo, kajpak. To pa žal ni več znanost, ker je sholastika.

V imenu verodostojnosti, je dejal dr. Jože Krašovec, bodo kongresniki največ pozornosti namenili vprašanju prevajanja biblije iz izvirnih jezikov. Čeprav sem do danes iz šestih živih jezikov prevedla več kot petdeset knjig, o prevajanju nesporno vem manj od ljudi, ki so jih prevedli enako število, vendar nosijo kolar in penis. Najbrž mi prav zato ni dano razumeti, ali je stavek, uf, poskusimo si izmisliti kakšnega čim bolj sproščenega, okej, v redu, stavek: "Mačka sedi na mizi," mogoče prevesti še kako drugače kot: "Mačka sedi na mizi." (Izjema velja za Francoze, ki bi tole tako zaokrožili: "Žival, katera se mi v vsem vidi mački podobna, je uspešno podvzela dejanje sedanja na ravno ploskev, ki ne more biti drugega kot miza.") Vendar niti v francoščini nikakršne jezikovne coprnije ne morejo pripeljati do tega, da bi se besede: "Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil ... " v prevodu glasile: "Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let, snov, ki jo sestavlja, pa je nastala med velikim pokom pred petnajstimi milijardami let." Vidite, v čem je problem s tole verodostojnostjo? - pa smo šele na začetku Geneze! Preden bomo priplužili do Janezovega razodetja (kjer, Bogu bodi potoženo, preprosta matematična operacija pokaže, da bo med apokaliptičnim uničevanjem Zemlje po desetinah, tretjinah in drugih ulomkih vsak naključni mimoidoči umrl vsaj dvakrat ...), se bomo še pošteno namučili.

Ampak, evo, prisežem in desnico dam v ogenj: čeprav me zabava, me nič od tega ne moti. Osebno celo zelo ljubim fantastično literaturo. (Uuuuu, saj res, danes je izšel poslednji od Harryjev Potterjev. Pot pod noge in v knjigarno, da ga boste dobili, še preden bodo prevajalci pacali po njem! ... čeprav je med stvarmi, ki jih ne razumem - kot je iz pričujočega besedila razvidno, takih niti ni malo - tudi vprašanje, kako se lahko pisateljica vnaprej odloči, da bo sedemkrat napisala isto knjigo. Mar ni to skoraj tako, kot da bi morala hoditi v fabriko, delat za tekoči trak?) In ker zelo ljubim fantastično literaturo, zahtevam, da drugi kanal nacionalke tako, kot je prenašal odprtje biblicističnega kongresa, to soboto in nedeljo ves dan neposredno prenaša glasno prebiranje Harryja Potterja, ki naj poteka na Pogačarjevem trgu, v primeru dežja pa v parlamentarnih klopeh ali vsaj v vladni menzi.

Item zahtevam, da se naslednje konvencije fanov znanstvene fantastike tako, kot so se udeležili biciklističnega, pardon, biblicističnega kongresa (se spomnite Ježkovega biciklista? - navzdol pritiska, navzgor uklanja hrbet), udeležijo pravosodni minister Šturm, finančni minister Bajuk in šolski minister Zver, slednji zaradi mene lahko tudi brez hčere, saj je na takih konvencijah poleg Klingonov, jedijev, Gandalfov in morlokov tudi razgaljenih bejb za odmet. Vsi ti (ministri, ne Klingoni) so bili namreč pofotkani med slovesnostjo na Pogačarjevem trgu in jih te dni lahko občudujemo na eni od mnogih spletnih strani matere Cerkve. Drnovška ne bomo posebej vabili, ker se bo tako ali tako sam prečaral na lokus dogajanja, kot izkušen shapeshifter zamaskiran v dr. Spocka, o katerem drugi Vulkanci menijo, da mu med špičastimi uhlji nekaj malega manjka ali pa ima mnogo česa preveč; zagotovo bo prodajal knjige; toda vrhunec konvencije bo brez dvoma govor Janeza Janše, preoblečenega v Janeza Janšo, premiera države, od katere je Cerkev ustavno ločena.

Kajti to je tisto, kar mi ne da miru! - Cerkev je ustavno ločena od države! (Tukaj in zdaj me je prvič v življenju zamikalo, da bi po vzoru enega od svojih kolumnističnih kolegov uporabila vsaj pet klicajev, ampak če naj položaju primerno malce parafraziram svojega najljubšega znanstvenofantastičnega pisca Terryja Pratchetta: Five exclamation marks are a sure sign of a religious mind.) Cerkev je ustavno ločena od države! - biblicistični kongres pa je njena interna zadeva in zadeva lingvistov ter drugih apologetičnih znanstvenikov (ali znanstvenih apologetov?) v njeni majavi orbiti. Premier države na odprtju takega kongresa nima kaj iskati. Med zijali v ljudski množici, ki je pod Plečnikovimi arkadami v nedeljo zvečer napenjala ušesa, da bi še milijontič slišala Odo radosti, si lahko brez problema predstavljam malteškega sokola dr. Šturma, o katerem iskreno verjamem, da je iskreno veren, kljub temu pa ne vem, zakaj bi moral kot pravosodni minister sedeti med častnimi gosti; brez težav si predstavljam Bajuka, ki gorečno verjame v Bajuka; Zver se je na Pogačarjevem trgu tako ali tako znašel pomotoma: namenjen je bil namreč na ZF-konvencijo, na tekmovanje Klingonska miss obrvi; ampak Janša tam ni imel česa početi, pa pika. In pa še pet klicajev povrh!

Razen če na kongresu biblicistov Janša ni iskal verodostojnosti? Tiste verodostojnosti, ki jo njegova vlada že tako dolgo pogreša?